R. Novak, Domovina: Neiskreni čuvaji konkurence (zakaj Irska noče 13 Applovih milijard)

Evropska komisija je 30. avgusta odločila, da Apple Irski dolguje 13 milijard evrov premalo plačanih davkov (plus obresti). Prenizka stopnja zaračunanega davka naj bi predstavljala nedovoljeno državno pomoč in s tem tržno distorzijo, ki ni v duhu svobodnega konkurenčnega trga.

Sledili so trije ogorčeni odzivi. Direktorja Appla, ki pravi, da so poslovali zakonito in plačali natanko toliko davka, kot je od njih zahteval irski zakon (in da te ureditve komisija pač ne more spreminjati za nazaj). Irsko finančno ministrstvo, ki je Applu pritrdilo in mu 13 milijard noče (!) zaračunati ter se bo na odločitev Komisije pritožilo. In davčni urad ZDA, ki se je prav tako zoperstavil odločitvi Evropske komisije.

V javnosti je sledilo nekaj zgražanja nad bojda skoraj nično stopnjo davka na Applove dobičke in čudenje nad paradoksom, da Irska ne želi denarja, ki ji ga Evropska komisija tako rekoč tišči v žep. Prispevek ameriškega davčnega urada k razpravi pa je večina očitno razumela le kot ščitenje ameriškega podjetja in ga zato ignorirala*.

Z nekaj ozadja stvari postanejo precej manj skrivnostne in paradoksalne.

Zakaj torej?

Najprej: težko je verjeti, da EK dejansko skrbi konkurenca. Preferečna obravnavna posameznih akterjev na trgu je namreč stalna praksa, ki jo Komisija in članice podpirajo. Pa če govorimo o kmetijskih subvencijah, ki so razpasene po celi EU, ali o lokalnih posebnostih.

Tudi v Sloveniji imamo zakonodaje, ki posega v tržno konkurenco in nekaterim subjektom zagotavlja privilegirane pogoje napram drugim, na pretek.

Za enak roman plačate 22 odstotkov DDV, če je v elektronski obliki in 9,5 odstotka, če je v tiskani. Mali pivovarji plačajo pol nižje trošarine kot veliki. Normirani espeji, ki nudijo eno najnižjih obdavčitev dohodkov pri nas, so smiselna oblika poslovanja le v dejavnostih z nizkimi materialnimi stroški (svetovanje, novinarstvo, prevajanje…), nikakor pa v storitvenih dejavnostih s precej materialnimi stroški (čevljarstvo, šiviljstvo) ali kakšni trgovini na drobno.

To očitno EK ni sporno. Zaenkrat. Kadar postane sporno, gre pa po predvidljivem vzorcu: vedno je problem ugodnejša oblika namesto manj ugodne. Pomislite, pri študentskem delu je tudi uradnikom vselej problem to, da je premalo obdavčeno in zato »nelojalna konkurenca«, nikoli pa to, da so ostale oblike preveč obdavčene.

Nastane prav komična situacija, ko se naenkrat tudi največji levičarji začno pretvarjati, kako jih skrbi svobodna podjetniška pobuda in pravična konkurenca. Če le lahko to uporabijo v zagovor višjih davkov!

Irska se 13 milijard ne otepa kar tako. Odločitev EK pod pretvezo varstva konkurence posega v njeno suverenost izbrati svoj razvojni model. Ta pa »keltskemu tigru« odlično služi, saj je že dolgo eno najhitreje rastočih gospodarstev v Evropi.

Več lahko preberete na domovina.je.