Quo vadis domini?

afrikaV Afriki so ljudje na splošno manj izobraženi, zato roparjem svojega početja niti ni treba toliko prikrivati. Kljub temu lahko na vsakem koraku slišiš, da predsednik Mouseveni pobija islamske klerike v Ugandi zato, da bi se muslimani uprli, kot so se drugje v Sahelu, v Vzhodni Afriki in po Bližnjem vzhodu. Če mu ta strategija uspe, bo dobil denar za boj proti terorizmu iz razvitega sveta. Podobno kot je dobil denar za Konya.

Saj ste že slišali za Josepha Konya, oziroma videli kratek dokumentarec Kony 2012?

Leta 2012 so si vsi šolarji po celem planetu prepošiljali link do tega filma, ki naj bi ga naredila ameriška aktivistična nevladna organizacija Invisible Children. Prepošiljali so si ga skupaj z smešnicami in reklamami za znane hollywoodske igralce. Poleg Pavčkovega »Čirija Murija v Afriki« so tudi otroci v Sloveniji kar naenkrat množično poznali tudi zgodbo o ljudožerskem vodji LRA. LRA pomeni »Lord’s resistance Army«.

V ljudstvu plemena Acholi v Ugandi in tudi pripadniki drugih plemen v osrednji Afriki pa mi že vsa tri leta po tem filmu, ki je dosegel stomilijonske oglede na netu, zatrjujejo, da je upornika, zločinca, množičnega morilca in kanibala Konya ustvaril ugandski diktator Mousevini, kar sam. Ne seveda proti sebi, ampak ga je obrnil v resnici proti Konyevemu plemenu Acholi, ki živi na zemlji na severu Ugande, daleč naokoli sloveči zaradi plodnosti in deviškosti kot najboljša prst na planetu. Ta deklarirani upornik prot centralni vladi v Kampali je nasledil lokalno krščansko pridigarko, za nekatere tudi čarovnico, ki je pridigala proti neokolonialnim oblastem podobno kot danes islamski fundamentalisti. Posledice se razlikujejo po tem, da Kony ni samo zastraševal in pobijal domačine in jih na ta način milijone pregnal v begunska taborišča kot se to dogaja v Darfurju, in mučil otroke in zverinsko iznakažal matere in dekleta, ampak organiziral tudi ljudožerske orgije, ki so najbolj učinkovito priklicale na pomoč vladno vojsko, ki je v imenu miru in varnosti celotno prebivalstvo, na milijone Acholijev, izgnala na najslabšo zemljo.

Mousevini je medtem prodajal ačolijsko zemljo tujim lastnikom. Film Kony 2012 je pomagal ameriški vladi prepričati svoje davkoplačevalce, da je treba za pregon Konya v Ugando poslati sto pedeset marincev. Ti Konya seveda tri leta kasneje še niso ujeli, zdaj naj bi bil baje skrival v pragozdovih Konga in savanah na tromeji med Čadom, Sudanom in Republiko Južno Sudan, kjer tujci na podoben način v osrčju »Črnega kontinenta« ustvarjajo in preganjajo nove Konye

Mousevini v Ugandi in Bashir v Sudanu sta uradno največja sovražnika, to dokazuje dejstvo. da z orožjem in denarjem podpirata uporniška gibanja proti drug drugemu. Oba se skupaj s svojimi elitami na ta način ohranjata na oblasti in pri koritu v škodo svoji afriških ljudstev že več kot četrt stoletja.

Isto politiko, strategijo in taktiko ubira očitno tudi Kabilova družina v DR Kongu. Koltan je mineral, brez katerega ne more nobena digitalna tehnologija. Od kamer in pametnih telefonov, do računalnikov in igralnih konzol. Osemdeset odstotkov zalog je v Vzhodnem DR Kongu. Na koltanovih poljih v Vzhodnem DR Kongu sva z Bojano lani na vsakem koraku poslušala, da vlada v Kinshasi sama na skrivaj ustanavlja in podpira uporniške skupine, da zastrašujejo in preganjajo domačine, da se pod pretvezo vojne proti terorizmu za interese korporacij s sedeži na zahodu in že tudi vzhodu planeta lahko vmešajo najbolj plačane in profitne globalne varnostnoobveščevalne službe. In pod njihovim vodstvom redna kongoška vojska, ki izganja domačine z koltanovih polj v pragozdovih, kjer sem med mojim prvim obiskom na 45 ccm tomosovim motorjem pred tridesetimi leti užival v idiličnih vaseh z vriskajočimi šolami, pojočimi katoliškimi farami, skromnimi bolnišnicami in drugo belgijsko kolonialno infrastrukturo. Lani nisva našla tam ničesar več. Še ceste in betonirane mostove je pogoltnila džungla. V zadnjih petnajstih letih je v »afriški svetovni vojni« za minerale kot pravijo množičnemu iztrebljanju umrlo med pet do deset milijonov domačinov. Vse za razliko od Bližnjega vzhoda brez kakršne koli resne pozornosti globalnih medijev.

Zato da se naši otroci lahko igrajo igrice proti namišljenim pošastim v izmišljenem svetu, se morajo milijoni otrok v »srcu teme« pustiti pobiti resničnim zverem.

Pozor: tudi afriški starši želijo rešiti svoje otroke. Še bolj kot mi, saj imajo bolj ohranjene naravne instinkte, kot mi, ki živimo v ovčjih čredah tako imenovane civilizacije izobilja.

Evo, vzrok zakaj jih zdajle vsaj sto milijonov samo v podsaharski Afriki načrtuje, kako se prebiti v Evropo. Po tisto kar jim je bilo vzeto.

Kaj je torej mogoče in nujno narediti nam v coni udobja in navidezne varnosti?

Ozavestiti moramo naše množice. Te lahko edine vršijo pritisk na naše gospodarje in voditelje. Metanje bomb vsevprek gre na roke radikalnim islamistom, ki tako laže pridobivajo pripadnike. Le ti se kot vidim na terenu širijo v Afriko in se dejansko avtosinhronizirajo. Tako nastaja vse večja fronta. Usklajujejo se Boku Haram v Nigeriji, Abu Šabab v Somaliji, Mai mai v Kongu in celo Talibani v Afganistanu in Al Kaida v Libiji in po celem svetu.

Zgled je lahko Frančišek Asiški, ki je šel k otomanskemu sultanu in mu ponudil roko. Roko ponuja tudi sedanji papež. Med obiskom v džamiji na robu glavnega mesta Bangui v Centralnoafriški republiki si je kot edini od vseh zahodnih voditeljev na grozo ameriške zasebne varnostne korporacije Black water, ki deluje tudi v tej temi, drznil črnim muslimanom ponuditi roko.

Človek iz najbolj posebne vrste sapiens moli roko zato, da vsak lahko vidi da v dlani ne skriva orožja.

Srečno sopotniki.

Dejavnosti Toma Križnarja lahko spremljate na spletni strani www.tomokriznar.com.