Indoktrinacija z Nikom Kavčičem ovira nastanek pristno liberalne stranke

Stane Kersnik Jelovčan (levo) in Niko Kavčič, voditelja VOS na Gorenjskem, Davča, januarja 1945

Med ovirami nastanka pristno liberalne stranke (in tega dela normalnega političnega prostora) sta dva velika pojava. Prvi so nepoglobljena gibanja, ki se ne poglobijo dovolj v temeljni problem globoke slovenske krize – v Veliki razkol slovenskega naroda in Vzporedno državo slovenskih prokomunizmov. Problem smo nazadnje osvetlili v prispevku – tu.

Drugi pojav so potvorbe liberalizma s strani prokomunizma. Osvetlili smo problem indoktrinacije s Stanetom Kavčičem (prispevek – tu), ki persistira. Nadaljnji primer je indoktrinacija z Nikom Kavčičem, kolego od Staneta Kavčiča.

Tudi on (in njegova LDS) nima zveze s pristnim liberalizmom. Nedavno je indoktrinacija o njem eskalirala z obsežno TV serijo. Serija je nekaj pokazala, ostalo pa zamolčala.

Indoktrinacija 1: Vzporedna ekonomija ni liberalizem

Indoktrinacija z gospodom Nikom Kavčičom, češ da je to »liberalizem«, je eskalirala leta 2006 oz. 2009 z obsežno tri-delno televizijsko serijo z naslovom Vzporedna ekonomija (RTV Slovenija, dostopno – tu (napovednik), tu, tu in tu). V seriji se nežno indoktrinira Vzporedno ekonomijo slovenskih prokomunistov, ki jo je po lastnih razkritjih soustvaril gospod Kavčič.

Med področji osvetljenega organiziranega kriminala so izvenzakonita ekonomija, bančništvo in policija. Organizacijo obvladuje Služba državne varnosti, »tajna politična policija, ki je imela pristojnosti na vseh področjih od kadrovanja v različnih podjetjih, do obračuna z nasprotniki« (cit. po 1. oddaja Vzporedna ekonomija, dostopno – tu, čas: 49:20), pod poveljstvom Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.

Vzporedna ekonomija (bančništvo in policija) nima zveze s pristnim liberalizmom.

Indoktrinacija 2: Niko Kavčič, profesionalec zloglasne VOS oz. UDV

Televizijska serija Vzporedna ekonomija v obliki treh obsežnih oddaj v skupni dolžini treh ur (55:30, 58:30 in 58:21) skoraj v celoti temelji na pogovoru z eno in isto osebo ter njegovi listinski dokumentaciji. To je pristransko in necelovito ter omogoča neresnično manipulacijo ene osebe, kar je v nasprotju s 1. alinejo 5. člena ZRTVS-1.

Ob tem, da se intervjuva in sprejema dokumentacijo prav od gospoda Nika Kavčiča osebno. Slednji je, glede na vsebino svojih zatrjevanj v seriji, soorganizator nelegalnih dejanj, ob tem, da je šlo za profesionalca VOS oz. UDV, ki sta bili obe direktno vezani na CK ZKS. Z metodo skoraj izključne uporabe odgovorov in dokumentov ene osebe tekom obsežne serije RTV Slovenija se profesionalcu neutemeljeno omogoči delno resnično, pristransko in necelovito informacijo.

Indoktrinacija 3: Okoliščine umora in ropa nedolžne osebe – Rada Hribarja s soprogo

V indoktrinacijski TV seriji se nekaj pove, ostalo pa ne. Zato vstopimo v arhiv in naročimo tehnično enoto, ki se veže na okoliščine VOS. Seveda je problem, ali je od desetletij čiščenj sotrudnikov CK ZKS še kaj ostalo. Je ostalo, je.

Poglejmo primer: umor in rop nedolžne osebe – Rada Hribarja s soprogo. Ob tem se zahvaljujem gospodu Petru Hribarju za dovoljenje za objavo okoliščin.

V arhivu, fond SI AS 2178 Niko Kavčič, skladno s prevzemnim zapisnikom z dne 4. 10. 2016 vpogledamo v tehnično enoto, ki je popisana v zapisniku pod točko 2. PK VOS za Gorenjsko, Rado Hribar in žena, in pod točko 3. Gradivo OZNE, Hribar Rado in žena, oboje v: mapa 39,  škatla 7. Prva vpogledana listina je list pribl. formata A5 z rokopisom: »Stanje: marec 1944 PKVOS za Gor. ‘KRIM’ Načelnik: Stane Kersnik – Jelovčan Namestnik: Niko Kavčič […]«.

Nato vpogledamo v drugo listino, ki obsega 4 gosto potipkane liste formata A4, na dnu prvega lista so ročne zabeležke, na vrhu 1. lista je natipkano: »PK VOS za Gorenjsko 201/44 14. jan […]«, na 4. listu je na koncu natipkano: »Arhiv UDB, fasc.: 301-29/ZA, inv…. Št. A392945«. Na 4. strani se tekst poročila zaključi z »Niko l.r.« takole: »ZA PK VOS za Gorenjsko: Stane Jelovčan l.r. Niko l.r.«.

Obsežna točka »4.)« tega poročila se začne sredi 2. lista, besedilo se nadaljuje preko celotnega 3. lista in zaključi sredi 4. lista. V točki »4.)« je navedeno:

»4.) Kranjsko okrožje: […] Dne 4. jan.44. so aretirali v gradu Strmol pri Cerkljah, tovarnarja in industrijalca Rada Hribarja, njegovo ženo in nekega Aleksandra Sagadina študenta in učitelja jahanja […] Pri preiskavi v Hribarjevi graščini […] so napravili rekvizicijo. S seboj so odvedli vse tri. Drugi dan so člani OK VOS-a izvršili zaslišanje. Hribar […] je par ljudi spravil iz Begunj, kar je med ljudmi dvignilo njegov ugled […] posebnih priznanj od njega niso mogli dobiti […] justifikacijo. Pravtako za njegovo ženo, ki […] ni zaslužila drugega. […] Pri sebi imama dva zlata prstana, dobili bomo še zgoraj omenjeno zlatnino […] Zadnjič smo malenkost zlatnine poslali po tovarišu Petru […].«

Osvetljene okoliščine kažejo na organiziran umor in rop nedolžne osebe.

Indoktrinacija 4: Sintagma »narodni izdajalci« je podtaknjena že marca 1941

Opozorilo: Ob navedenem se v glavo globoko prokomunistično indoktriniranega bralca vriva sintagma »narodni izdajalci«, zato se je treba zdramiti. Veste, prokomunisti so že pred aprilom 1941 uveljavili totalno obsodbo ostalih Slovencev z »izdajalci« in začeli z udarom zoper slovensko legitimno izvoljeno oblast. Na primer sredi marca 1941 s pozivom vsem k protioblastni združitvi v odpor, proglasitvijo narodnih izdajalcev in pozivom k paktu s Sovjetsko zvezo:

»[…] pozivamo vse poštene in rodoljubne elemente, da se združijo z nami proti tej protiljudski vladi in njeni izdajalski zunanji politiki […] proti peščici izdajalcev […] Združite se in nudite odpor izdajalskim oblastnikom […] če se sklene: pakt o medsebojni pomoči s Sovjetsko zvezo, če poženemo to izdajalsko vlado […].« (cit. po Proglasu CK KPJ, ki ga je Tehnika OK KPS Novo mesto ciklostirala 17. marca 1941, v: Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, Dokument št. 1, dostopno – tu).

Da je umorjeni in oropani Rado Hribar nesporno nedolžna oseba sta morala tožilstvo in sodišče javno ugotoviti šele po večih desetletjih »[…] s Sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 18. 12. 2000: ‘Okrožno državno tožilstvo iz Kranja je dne 27. 11. 2000 pod opr. št.Ktr 1579/98 z dne 24. 11. 2000 navedlo, da […] je nesporno, da […] kazenski postopek zoper obsojenega pokojnega Rada Hribarja ni bil izveden in da je bil ‘obsojen’ na smrt oziroma likvidiran brez kazenske sodbe in celo brez kazenske obtožbe. […] in naj se zato predlog OLO Kranj, št. 1172A z dne 26. 1. 1946 razveljavi in sicer tako, da se odpravi izrek v delu, v katerem je bilo navedeno, da je Rado Hribar, obsojen na smrt in likvidiran kot narodni izdajalec« (cit. besedilo po Angelika Hribar, v: Kronika, št. 2/2006, str. 230, dostopno – tu).

Indoktrinacija 5: Kje je skriti »zlati zaklad« Vzporedne ekonomije

Poleg vsega ostalega je lahko gornje poročilo PK VOS za Gorenjsko z vidika nasilnega odvzema dveh zlatih prstanov in zlatnine listinski dokaz o skritem »zlatem zakladu« Vzporedne ekonomije slovenskih prokomunistov.

In to ni edini arhivirani primer. Nadaljnji je listina PK VOS za Gorenjsko z oznako »Arhiv UDB, fasc., 301-29/ZA, inv…. št. A392936«, kjer gre v zadevi umora gospoda Lazarinija 27. 12. 1943, poleg vsega ostalega, zopet za primer odvzema zlata.

Tudi to okoliščino, skupaj z lokacijo o tem, kje je skrit »zlati zaklad« Vzporedne ekonomije, je nedavna televizijska serija zamolčala.

Indoktrinacija 6: Vzporedna država ni liberalizem

V naši rdeči niti, ki je o ovirah nastanku liberalne stranke, je jedro pristno liberalnih gibanj vezano na zavarovanje svobode posameznikov nasproti težnjam po totalitarni državni oblasti. Tu je nasprotje s prokomunizmom (socializmom). Slednji namreč teži k protipravni državi, k Vzporedni državi, k ne-svobodi, vključno s serijskimi in množičnimi umori, nedolžnih oseb in k totalni koncentraciji oblasti v rokah svoje organizacije.

Pristno liberalna gibanja se bodo morala odpovedati ignoriranju temeljnega problema globoke slovenske krize in se vanj poglobiti.

V podobnem položaju se je npr. mag. Rado Pezdir začel z zgodovinsko rdečo nitjo slovenske krize poglobljeno soočati. To je osvetlil v intervjuju dr. Jožeta Možine (RTV Slovenija, julij 2017, dostopno – tu) in sklenil »poglejmo v zgodovino« (isti vir, čas: 03:19), kajti »pravzaprav Udbomafija, to kar se je včasih slišalo kot neka smešna krilatica, to obstaja? To obstaja, to deluje« (isti vir, čas: 30:42).