Prispevek: Marija B. Bernik, slovenska znanstvenica in dobrotnica

Zvonka Zupanič Slavec in Marija Bevčar BernikPoznam nekaj zelo plemenitih ljudi in štejem si v čast, da je prof. dr. Marija Bevčar Bernik, ki jo uvrščam v ta krog, moja osebna prijateljica. V slovenski javnosti je najbolj znana kot žena kandidata za predsednika republike in poslanca državnega zbora Jožeta Bernika, ki je umrl pred dobrima dvema letoma. Manj znani pa so njeni izredno odmevni znanstvenoraziskovalni dosežki v ZDA, kjer je dolga leta delovala kot zdravnica in raziskovalka.

Ko je Marija lani prevzela pošiljko svojih stvari iz ZDA, so bili med njimi tudi njeni objavljeni znanstveni članki ter njen znanstveni film, ki je leta 1969 na Beneškem bienalu prejel bronasto odličje. Marija je želela, da bi ta njena znanstvena zapuščina bila dostopna slovenskim raziskovalcem. Zato sem ji z veseljem pomagal pri organizaciji predaje tega zelo dragocenega gradiva slovenski znanstveni ustanovi. Povezal sem se z Inštitutom za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so z veliko naklonjenostjo sprejeli Marijino ponudbo. Na tem mestu bi rad izrazil svojo iskreno hvaležnost predstojnici Inštituta prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec in njeni asistentki Senti Jaunig, s katero sem v glavnem urejal podrobnosti glede predaje gradiva. Z njuno pomočjo in s sodelovanjem Slovenske kinoteke nam je uspelo digitalizirati njen znanstveni film, ki je sedaj dostopen širši strokovni in laični javnosti. Poleg tega smo s sodelovanjem prof. dr. Radoslava Kvedra ter Slovenskim nefrološkim društvom in Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, katerim se prav tako lepo zahvaljujem, 14. januarja 2014 na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana priredili strokovno srečanje s prof. dr. Marijo B. Bernik in prvo slovensko javno predvajanje njenega nagrajenega znanstvenega filma.

V vabilu na to strokovno srečanje je bila prof. Bernikova predstavljena takole:

Goričanka prof. dr. Marija Bernik je po diplomi na Medicinski fakulteti v Zaragozi (1952) in dvoletnem podiplomskem študiju na Medicinski fakulteti madridske univerze profesionalno ves čas delovala v ZDA, večinoma na čikaški Medicinski fakulteti univerze Northwestern, kjer je postala tudi zaslužna profesorica. Že kmalu (1959) se je začela ukvarjati z bazalnimi raziskavami ledvic. Njeno pionirsko delo je zajemalo zelo prefinjene postopke za laboratorijsko gojenje ledvičnih tkiv, s katerimi je uspela prikazati, kako se ledvične celice razmnožujejo in odzivajo na bolezen. Izredno poglobljene in inovativne so bile njene raziskave fibrinolitične aktivnosti v kulturah človeške ledvice in tudi drugih tkiv, ki so kasneje omogočile razvoj novih možnosti za zdravljenje bolnikov s krvnimi strdki v ledvicah, pljučih, možganih in srcu.

Za znanstveni film The Human Kidney in Culture je prof. Bernikova leta 1969 prejela nagrado na Mednarodnem kongresu znanstvene in didaktične kinematografije v Padovi. V tej fascinantni mikrokinematografski študiji je presegla tedaj dobro poznane tehnične ovire in uspela prikazati razvoj različnih funkcionalnih elementov v kulturi človeške ledvice. Njeno delo na tem področju je bilo mednarodno zelo odmevno, kar je botrovalo številnim vabljenim predavanjem po vsem svetu in visoki citiranosti v znanstvenih revijah.

V spodnjem videoposnetku si je možno ogledati potek srečanja, vključno z njenim filmom.

Ob koncu želim dati pobudo, da bi predsednik republike odlikoval prof. dr. Marijo Bevčar Bernik za njeno izredno znanstvenoraziskovalno delo, ki je še vedno aktualno, za njeno bogato domoljubno dejavnost med rojaki v ZDA, Argentini in drugod po svetu ter za njen velik čut za dobrodelnost.


Foto: Mario Plešej