Moj prispevek se nanaša na problematiko financiranja raziskovalne dejavnosti oz. na možne alternativne vire v tem okviru. Znano je, da imamo tu Javno agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS), pa tudi druge mednarodne, zlasti EU sheme in razpise.
Problem je v tem, da ARRS v mnogih ozirih deluje podoptimalno, to kaže mnogo analiz v zadnjem času, nekatere so bile predstavljene pred enim mesecem na seji ene od komisij Državnega sveta. Eno sem naredil tudi jaz. Objavljena je tudi na spletnem portalu Kvarkadabra, portala za popularizacijo znanosti, v glavnem naravoslovja. V njej sem predlagal nekaj ukrepov, ki bi povečali transparentnost, nediskriminatornost ter meritornost odločanja. Potrebne bi bile spremembe v bibliometriji, nadalje ustanovitev Komisije za etiko in integriteto v raziskovanju, dana bi morala biti možnost pritožbe na pristranske recenzije. (Spomnimo se na primer dr. Marka Noča.) V tem okviru sem predlagal tudi razmislek o tem, kako bi vzpostavili fundacijo, ki bi – v sicer manjšem obsegu – dopolnjevala financiranje ARRS oz. bi podpirala tiste segmente raziskovalnega dela, ki ga ta ne financira (tudi druge EU sheme).
Predlog za revitalizacijo Slovenske znanstvene fundacije
Pokazalo se je, da ne bi bilo treba ustanavljati novih institucij, temveč bi bilo smiselno revitalizirati že dalj časa obstoječo Slovensko znanstveno fundacijo (SZF; deluje od 1994). Ta fundacija, ki je oseba zasebnega prava, je bila v začetku zamišljena (in je tako tudi delovala) kot fundacija, ki z raziskovalnimi štipendijami za mlade raziskovalce in drugimi oblikami nudi podporo raziskovalcem različnih disciplin. Nekaj časa si je prizadevala v tej smeri, nato pa je zaradi nerazumevanja pristojnega ministrstva in pozneje tudi ARRS (oz. politike sploh) svoje delovanje omejila na promocijo in popularizacijo znanosti in le v manjši meri na podporo zlasti mlajšim raziskovalcem.
SZF bi kazalo okrepiti v organizacijskem in finančnem smislu, in sicer z naslonitvijo na neodvisne vire financiranja, zlasti donacije, ter na sodelovanje s tujimi fundacijami, tako poslovnimi kot individualnimi filantropskimi. Pri nas sicer take fundacije obstajajo, vendar niso usmerjene v raziskovalno sfero. So pa tudi finančno šibke, kot je celotni nevladni sektor.
SZF bi pokrivala nekaj segmentov raziskovanja in znanstvene dejavnosti, zlasti v smislu podpore pri prijavljanju večjih projektov, ki jih financira EU, ter pri dokončanju projektov, ko je potrebno preverjati izsledke in izvajati dodatne sondaže in metaanalizo. Zlasti pa bi bila potrebna asistenca SZF pri različnih aplikacijah v smeri socialnih, institucionalnih in podjetniških inovacij. Kar nam manjka in kar bi veljalo podpreti, sta interdisciplinarni dialog in sodelovanje. Posebej sta tu pomembna input v razne strateške dokumente in uvajanje novih metod komunikacije med raziskovalci, javnostjo in potencialnimi uporabniki v politiki in gospodarstvu ter nevladnem sektorju.
Meritokratska družba potrebuje tudi razvit nevladni in zasebni sektor v okviru vseh družbenih podsistemov
Pozorni moramo biti ne samo na scientifikacijo družbe, temveč tudi na socializacijo znanosti, se pravi na njeno uokvirjanje v družbenem okolju. Teh vidikov in segmentov raziskovalnega dela, ki so pogosto zanemarjeni, izrecno ARRS ne financira. V okviru Obzorij– HORIZON, ki je glavna akademska shema za financiranje projektov v EU, se te teme občasno pojavijo, vendar tudi na evropski ravni ni pravih instrumentov za sintezo raziskovalnih rezultatov.
Če bi SZF razširila svoje delovanje in se profilirala v smeri, ki sem jo nakazal – in interes za to obstaja (tu me je v diskusiji dopolnil dolgoletni direktor fundacije dr. Edvard Kobal) –, bi to bilo pozitivno tako za znanstvene discipline kot tudi z vidika samoorganizacije zainteresiranih raziskovalcev. Pluralistična in odprta, meritokratska družba ne more biti utemeljena na monopolu državnih in paradržavnih institucij, potrebuje poleg javnega tudi razvit nevladni in zasebni sektor v okviru vseh družbenih podsistemov.
Pripis avtorja: Prispevek je bil predstavljen na posvetu, ki sta ga organizirala Državni svet in Inštitut Nove revije, 15. aprila 2019, nanašal se je na vlogo zasebne iniciative/koncesionarstva v raziskovanju, visokem šolstvu ter zdravstvu.
Foto: Roman Mager / Unsplash