Prispevek: Le kaj počne Bog ob toliko trpečih?

grzanV sredo, 22. januarja 2014, je v Knjižnici Bežigrad potekal pogovor Mance Košir s  Karlom Gržanom o njegovi zadnji knjigi Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?. Knjiga je doživela velik odmev, tudi na številne odobravajoče odzive v Cerkvi, čeprav je Gržan pričakoval več kritičnih reakcij. Po njegovih besedah je odmevno delo nastalo iz ogorčenja in v imenu ogorčenih ljudi, ki so se jim zgodile grozljive stvari in se sprašujejo, kje je ob vsem tem Bog. Kot duhovnik, ki na nek način zastopa Boga, je bil postavljen v situacijo, ko so starši ob smrti otrok od njega terjali odgovor. Odgovor je  oblikoval v knjigo Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?, ki ni teološki traktat, ampak je v njej v duhu prizadetih izrazil ‘osebno spoznavno resničnost’. Pravi, da se je v življenju že tolikokrat zmotil, da ima zdaj privilegij učenstva in se mu ni potrebno delati, da vse ve.

Karel Gržan na predstavitvi ni podal odgovora na vprašanje, ki ga provokativno zastavlja v naslovu knjige, čeprav je nanj namignil, ampak je poudaril, kako je v obdobju trpljenja pomembna bližina sočutja. “Ko trpiš, se nikoli ne osami in ko te pokliče Ljubezen, se odzovi,” pravi. Prepričan je, da Bog ustvarja neke vrste “socialno mrežo” in vsakega človeka preko določenih stisk, ki jih srečuje, izziva k odzivu ljubezni. Spodbuja, da ne puščamo samih sebe v svoji realnosti, saj ima vsak področja, ki jih lahko prerašča, pri čemer smo si drug drugemu milostna priložnost za preraščanje.

Med pogovorom je Karel Gržan omenjal različne oblike polarizacije, v katere smo vrženi, pri čemer je potrebno te dvojnosti ozavestiti in s pomočjo tretjega, “Božjega delčka”, presegati. Ta tretji, ob katerem smo sposobni preseči igro “med dvema ognjema”, je  tisto, kar me s svojo drugačnostjo vznemirja in ponuja priložnost preraščanja. To vlogo tretjega, ki vodi k skupnemu cilju, lahko uresničuje npr. neka norma, mediator, kot tisti, ki se ne postavi na nobeno stran v sporu ali pa ideja javnega blagra. Pri tem meni, da je Cerkev na Slovenskem naredila napako, ker se je preveč udomačila na desnem polu, saj po njegovem Cerkev ni ne leva ne desna.

Do konfliktov med polarnostmi pride po mnenju Gržana, ko sebe razumemo kot ‘dobre’ in druge kot ‘slabe’, kar še potencira užaljenost. Sam pravi, da se je to občutje razširilo tudi v Cerkvi, ko se dojema kot pravoverna in druge razume kot krivoverne. Ker je tudi sam živel to občutje, se ga uči presegati, pri čemer v naši družbi pogreša vzorce sobivanja, učne ure spretnosti doživljajskega prenašanja sporočil. Veliko priložnosti je zamujenih tudi zato, ker se v šolah tem veščinam ne posveča vsaj toliko pozornosti kot ostalim predmetom. Tako pride tudi do različnih primerov otročjosti, ko na primer predstavniki ljudstva sedijo dolge dni na sejah in se nič ne dogovorijo. Zato je pomembno premisliti, čemu namenjamo čas, saj je za ljubezen, za sočutje in iskanju sopotnikov potrebno nameniti čas.

Foto: Marko Jerina