Jože Strgar: Do statusa dobrega novinarja je dolga in zahtevna pot

Sile starega komunizma še delujejo, celo Pričevalce se trudijo ukinitiDogajalo se je sredi letošnjega maja, 13. 5. 2019, v večernih urah na TVSLO 3. Oddaja je omembe vredna je v več pogledih. Najprej že zaradi kraja, kjer je potekala. Ker sem začetek oddaje zamudil, sem šele ob njenem koncu zvedel, da je pogovor potekal v prostorih Državnega  sveta (DS) in sicer ob sklepni besedi predsednika Združenja novinarjev in publicistov gospoda Tina Mamića. Ta je z »zbodljajem«, da je lepo, če politik prisostvuje pogovoru poklicnih novinarjev, povabil prisotnega predsednika DS gospoda Alojza Kovšca, da je zaključil srečanje.

Predsednik DS Kovšča pa je enako » zašpičeno« odgovoril, da jih le redko obiščejo poklicni novinarji. Že to je bil stvaren in pomemben dialog – daleč od pogovora zaradi pogovora. Ali, čemur smo pogosto priče, pogovor zaradi utrjevanja zgolj ene propagandne ali celo vsiljene ideologije. Saj je zares tako, kakor je Kovšča omenil, da o važnih rečeh, ki se v DS odvijajo, zvemo v javnosti komaj kaj.

Omenjenega televizijskega pogovora so se udeležili, poleg voditelja, še štirje, v javnosti znani novinarji: Peter Jančič, dr. Jože Možina, Igor Pirkovič in Nenad Glücks. Ob jasnih in odprtih družbenih ter političnih vprašanjih, smo lahko slišali marsikaj zanimivega, kar pri običajnih nastopih in pogovorih ne vidimo in ne slišimo pogosto. Predvsem smo poslušalci doživeli in videli poglobljen pogled na delovanje in življenje novinarjev samih. Tako v okviru zasebnosti, kakor v javnem delovanju.

Do statusa dobrega novinarja je dolga in zahtevna pot

Novinarji niso več ali ne bi smeli več biti družbeno politični delavci, ampak so (morali bi biti) prodornejši preučevalci družbenih političnih in sploh vsakršnih razmer med ljudmi in v svetu kot celoti. To pa so strokovno in moralno zahtevne naloge. Do statusa dobrega novinarja je dolga in zahtevna pot. Kdor se vztrajno prizadeva in doseže status dobrega novinarja, pa se njegovo pravo delo takrat šele prične. Tak novinar bo aktivno sodeloval pri vprašanjih, kako naj človek in družba deluje, da bi bil svet lepši in boljši. Tu pa nastopi vprašanje, kako delovati? Ali imajo zreli ter odgovorni novinarji sploh možnosti za pravo poklicno delovanje? To osrednje vprašanje so omenjeni novinarji med pogovorom razčlenjevali. Kaj takšnega ni prav pogosto na sporedu naše nacionalne televizije, še manj pa jih lahko spremljamo na programih komercialnih TV hiš.

Kakor v vseh totalitarnih režimih, kjer vlada enosmerna politična volja, kjer se sme pisati in govoriti le tisto, kar je zapovedano, tako je v veliki meri še danes tudi pri nas. Kako natančno to pri nas deluje, so nam poglobljeno in doživeto spregovorili vsi udeleženci tega pogovornega omizja. Osebna doživetja, njihove osebne izkušnje so zares prepričljive. Potrebno bi bilo, da bi jih državljani bolje poznali. Kako prav in potrebno bi bilo, če bi bile takšne oddaje pogostejše in prisotne v številnejših medijih. Tisto malo informacij, ki le pridejo v javnost, ni zadosti in na splošno nimamo možnosti, da bi bili bolje obveščeni s številnimi družbenimi problemi.

Sile starega komunizma še delujejo

Kljub obletnicam in slovesnostim, ki se kar vrstijo in poudarjajo našo demokracijo, še vedno ne zvemo, ostaja nam prikrito, da sile starega komunizma še delujejo. Tudi pritiski in grožnje nad osebno svobodo, nad svobodnim mišljenjem še delujejo. Da kakovosten in demokratično usmerjen novinar še vedno ne more odprto in javno delovati. Če se temu ali onemu le posreči in spregovori, kakor mu veleva stroka in poklicna etika, se v ozadju vedno najdejo ljudje ali celo organizirano gibanje, ki poskuša takšne nastope preprečiti.

Še Pričevalce se trudijo ukiniti

Takšno stanje se nazorno kaže v nameri, da bi na primer na TV SLO, v ustanovi, ki je last nas vseh, ukinili oddajo Pričevalci. Preprečiti želijo posnete pogovore s pričevalci polpreteklega časa, to je zgodovinske analize, ki jih z vso odgovornostjo in strokovno doslednostjo ustvarja dr. Jože Možina. Medtem pa se dopušča in imajo prosto pot potvorjena zgodovinska dejstva in omalovaževanje avtentične slovenske kulture. Do kdaj bomo morali vse to še gledati in doživljati? Čas je, da zaživimo normalno evropsko demokracijo. Do bodo ljudje, ki probleme razumejo, smeli in hoteli o njih govoriti. Da jih bomo vsi drugi lahko javno dopolnjevali ali popravljali s stvarnimi dejstvi, ne pa z grožnjami in raznoterimi zahrbtnimi dejanji posegali celo v njihovo socialno varnost..

Rad bi predlagal RTV hiši in drugim javnim ustanovam, naj vendar zaživijo in delujejo v dobro Sloveniji in Evropi kot celoti. Slovenci smo s svojo kulturo in civilizacijo, ki so nam je zapustili naši predniki, zares bogati. To bogastvo smo dolžni ohranjati in bogatiti. Vabilo velja tudi vsem izvoljenim poslankam in poslancem, ki nas bodo v Evropi ter pred svetom predstavljali naslednjih pet let.