Prejeli smo: Vse županove obljube

Zoran JankovićZalog, Kašelj, Zadobrova, Podgrad, Sneberje, Slape, Vevče in Polje so kraji, v katerih živi preko 18.000 prebivalcev skrajno na vzhodu najlepšega mesta na svetu.

Prebivalci, ki v mestno blagajno prispevamo ogromno, z nje pa NIČ ne dobimo, imamo zelo radi, ko prebiramo znanstveno-fantastična dela z naslovom Proračun MOL in Rebalans proračuna MOL.

Vsa ta znanstveno-fantastična dela, v avtorstvu, edinega in najboljšega »pisatelja« na tem področju, MOL, so odraz obljub prvega uradnika na občini.

Obljube poslušamo že vrsto let. Pa pustimo zgodovino in se osredotočimo na te zadnje, ki nam še vedno odmevajo v ušesih. Na izredni seji Sveta ČS Polje, je »prvi med prvimi« obljubljal skupaj s svojim višjim uradnikom javnega podjetja, ki skrbi za vodovod in kanalizacijo mestne občine in nekaterih primestnih občin, kako bodo krajani Slap dobili jeseni 2012 vodo, kanalizacijo, novo cesto … Leto je na okoli, zgodilo se ni nič.

Konec leta je izšla nova znanstveno-fantastična literatura z naslovom Proračun MOL 2013. Obljubljeno nam je bilo več investicij – sanacija Ceste v Slape, Vevške ceste, Ceste 30. Avgusta, nekaterih ulic v Novem Polju … vsi naj bi dobili kanalizacijo, vodovod, plin, novo cesto s pločnikom … da o novi Zaloški cesti in »povezovalni industrijski cesti« v Zalogu sploh ne govorimo; krona na vse to naj bi bil tudi večletni javno-zasebni projekt Poslovno-upravnega centra v Zalogu …

… prišlo je novo leto, »izšla« je znanstveno-fantastična knjiga Proračun MOL 2013 in obljube so postale resničnost – »prvi mož med prvimi« je »izbrisal« prebivalce Vevč in vanje naselil smeti.

Toda vsi krajani le nismo ljubitelji znanstveno-fantastičnih del, zato smo se zbrali skupaj in začeli pisati svojo »knjigo«, pa čeprav na ulici. Sledil je prvi, pa drugi in tretji upor. Vemo nekaj, to še ni zadnji in začetek knjige ima nadaljevanja. Ne bomo odnehali. Predolgo živimo v smradu industrije, ki jo je nam vsiljevala »mestna oblast« najlepšega mesta na svetu. Resnično ne razumemo odločitve »evropskih uradnikov«, ki niso podelili laskavega naziva »prestolnica 2015« Ljubljani. Pa saj smo mesto, ki ima v radiju 2 km okoli mestne hiše najlepše urejene pločnike, kjer se za promenadne ulice izbira med različnimi vrstami marmorja, kjer vsako jutro zraste nov mostiček čez reko, kjer je wi-fi tehnologija samoumevna, kjer stoji »arhitekturna znamenitost«, v katero so se vlagali milijonski zneski, se vanjo vlagajo in verjemite nam, da se vanjo bodo še vlagali, kot te »akropole« čez 100 let ne bo več.

Začetek naše knjige – prebivalcev vzhodnega dela Ljubljane pa se začne: »Nekoč so na vzhodu Ljubljane in še vedno živijo, ter tudi še bodo živeli prebivalci, ki si želijo vodovoda, kanalizacije, urejenih cest, s pločnikom in kolesarsko stezo; kjer si želijo prostora, kjer se bodo lahko srečevali; kjer si želijo vsaj enega trgovinskega centra, kjer si želijo …«

Je res v 21. stoletju pri proračunu občine res tako velik strošek dejstvo, da si krajani ne zaslužimo, da bi živeli »samo dostojno življenje«?

Politični veljaki se nas spomnijo vsake štiri leta, ko z svetlobno hitrostjo preletijo Zaloško cesto in pokimajo, »da bi bilo res treba nekaj narediti na tem delu mesta«. Obljubijo nam … obljubi nam … potem pa vse tiho je bilo …

Pred več kot 2000 leti so v Rimu prebivalci dobili »kruha in iger«, cesar je jedel jerebice in užival v igrah. Danes pa v Ljubljani prebivalci dobimo »prazne obljube«, mestni svetniki … (in zato porabijo 200.000), ter prvi med prvimi … (ah, to pa je tisti del v znanstveno-fantastični knjigi, ki se mu reče: »razdelitev prihodkov«) …

Obljubam prvega uradnika na občini ne verjamemo, ne verjamemo ne Proračunu MOL in Rebalansu proračuna MOL, ne verjamemo … nikomur več! Dovolj imamo obljub in »čudovitih nasmehov.« »Prisilili« so nas, da začnemo verjeti v nadzemeljska bitja …

»Dragi Dedek Mraz! …

… krajani vzhodnega dela Ljubljane«

Civilna družba Sp. Kašelj – Podgrad – Zalog