V Portorožu se je danes z zaključno okroglo mizo, ki se je posvetila prihodnosti Slovenije v luči prestrukturiranja tako gospodarstva kot državne uprave, končala 23. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO). Gostje okrogle mize z naslovom »Slovenija, kako naprej?« so se strinjali, da država potrebuje dobre voditelje, ki bodo v ljudeh znali prepoznati njihove vrline in sposobnosti ter jih znali temu ustrezno tudi nagraditi.
Letošnja konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost je potekala pod sloganom »Celovito prestrukturiranje? Odgovor je kakovost« z namenom izpostaviti dejstvo, da je uspešno prestrukturiranje mogoče le z uporabo načel kakovosti in odličnosti ter sodobnih upravljavskih pristopov in orodij.
V ta namen so organizatorji v Portorož povabili tudi Sunila Thawanija, sodelavca Ameriškega združenja za kakovost (ASQ) in svetovalca za področje kakovosti v Dubaju, ki je udeležencem konference predstavil diverzifikacijo gospodarstva in začetek prizadevanj Dubaja za doseganje odličnosti. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se namreč voditelji tega arabskega emirata odločili, da iz gospodarstva, temelječega izključno na nafti in zemeljskemu plinu, ki sta k bruto domačemu proizvodu Dubaja prispevala kar 69 odstotkov, preidejo k storitveno naravnani ekonomiji. Pri tem so se osredotočili na trgovino, turizem, finančne storitve, nepremičnine in logistiko. V letu 2012 sta nafta in zemeljski plin imela v BDP-ju že precej manjši, 55,4-odstotni delež, trgovina, ki ni temeljila na teh naravnih virih, pa se je od leta 1981 do leta 2012 povečala za 28-krat. Thawani je pri tem takole strnil ključna spoznanja procesa prestrukturiranja Dubaja: »Voditeljstvo je na poti do kakovosti in odličnosti odločilnega pomena. Spoštujte ljudi in jim pomagajte do uspeha. Naložba v kakovost ni strošek. Prepoznajte in delite primere najboljše prakse. Povečajte stopnjo stalnih izboljšav. Nenehno stremite k dodani vrednosti za potrošnike.«
Kaj se Slovenija lahko nauči od države, ki je bila popolnoma odvisna od nafte in zemeljskega plina, nato pa s pomočjo modelov in orodij za povečanje kakovosti in odličnosti uspešno prešla v storitveno ekonomijo, je bilo izhodišče za razpravo o prihodnosti Slovenije. Slovenija namreč nazaduje na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, kar pa po mnenju Slovenskega združenja za kakovost in odličnost ni le posledica gospodarske krize, temveč tudi posledica nepoznavanja in neuporabe sodobnih upravljavskih pristopov s strani vodstev organizacij. Na okrogli mizi, ki jo je vodila tv-voditeljica in novinarka Vida Petrovčič, so sodelovali dr. Matej Avbelj, docent za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije, Miro Germ, podpredsednik Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, in dr. Igor Masten, izredni profesor na Ekonomski fakulteti. Masten je poudaril, da Slovenija lahko postane bolj konkurenčna, če si bo zastavila merljive cilje z jasno časovnico. »Bistveno je, da so cilji merljivi, nato pa je treba slediti rezultatom in ukrepati, če cilji niso doseženi. Vodenje je pri tem ključnega pomena,« meni Masten. Avbelj je k temu dodal, da je težava v slovenski mentaliteti, prepričanju, da se ne da nič narediti, kar pomeni, da smo Slovenci zadovoljni s statusom quo in si ne želimo sprememb. »Ko bomo našli moč, da prepoznamo in se upremo temu statusu quo, bomo napredovali tudi na lestvicah konkurečnosti,« pravi Avbelj, ki rešitev za sedanje stanje vidi tudi izboljšanju šolskega sistema, ki bo pri učencih spodbujal ustvarjalnost in razmišljanje z lastno glavo. Tudi Germ je prepričan, da bi moral biti cilj Slovenije kot države, da napredujemo na letvicah konkurečnosti, in sicer z izdelanim načrtom za izboljšave.
O kakovosti in odličnosti s stotimi govorci
V dveh dneh se je na konferenci SZKO zvrstilo sto govorcev, od tega dvajset v plenarnem delu konference in 80 predavateljev v programskih modulih. V plenarnem delu so med drugim nastopili Janez Benčina, predsednik Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, ki je izpostavil pomen upravljanja sprememb v hitro spreminjajočem se svetu, Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager, ki se je posvetil učinkovitosti vodenja, in mag. Mirjan Trampuž iz vodstva družbe ELES, ki je govoril o prestrukturiranju slovenske energetike. Nima Motazed, član uprave NLB, je v plenarnem delu predstavil proces prestrukturiranja v banki, Srečko Debelak, starejši direktor pri A. T. Kearney, je izpostavil orodje Fit Transformation, ki omogoči podjetjem, da postanejo močna, prožna in vitka, dr. Axel Werner, direktor obrata v tovarni BMW Plant Regensburg, se je posvetil poti BMW k odličnosti, Torbjörn Månsson, glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je predstavil pristop DUTB k prestrukturiranju, Jean-Paul Teyssen, glavni izvršni direktor belgijskega podjetja Carglass, pa je udeležencem spregovoril o tem, kako do poslovne odličnosti z vodenjem, usmerjenim h kupcem.
V osemnajstih programskih modulih so se predavatelji posvetili zdravstvu, bančništvu, avtomobilski industriji, voditeljstvu, upravljanju poslovnih procesov, človeškemu potencialu, razvoju javne uprave, sistemom stalnih izboljšav, standardom, operativni odličnosti in informatiki.
Slovensko združenje za kakovost in odličnost
Foto: SZKO
