Na petkovem sestanku predsedstva VSO smo z začudenjem prebrali vabilo na »slovesnost v počastitev 70. letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda«, pri čemer nas je posebej začudila trditev, da so bili na tem zboru »položeni temelji slovenske državnosti«. Čeprav v Združenju VSO spoštujemo zgodovinska dejanja Slovencev, tudi partizanski upor proti okupatorju, imamo nekaj težav z besedilom vabila na prireditev, katere častni pokrovitelj ste.
Kot je znano, udeležencev kočevskega zborovanja – glede na vojne razmere in glede na veljavnost Dolomitske izjave, ki je 7 mesecev pred tem (28. februarja 1943) ukinila oz. prepovedala koalicijski (t.j. pluralističen) značaj Osvobodilne fronte – niso izbirali po demokratičnih, ampak po merilih privrženosti tedanji »avantgardi slovenskega osvobodilnega gibanja«, tj. Komunistični partiji Slovenije.
Kot ugotavljajo sami partizanski zgodovinarji, so se »odposlanci«, ki iz omenjenih razlogov niso mogli predstavljati vsega slovenskega naroda, v nočeh med 1. in 4. oktobrom 1943 odpovedali »narodnemu vprašanju« in se posvetili »družbeno-razrednim vidikom« prihodnje revolucionarne ureditve. Kočevski zbor ni polagal temeljev slovenske državnosti, ampak kvečjemu temelje jugoslovanske diktature.
V VSO menimo, da imajo organizatorji prireditve ob 70. obletnici priložnost pojasniti trditev o polaganju temeljev slovenske državnosti leta 1943 – pa tudi druge neresnične trditve in nesporazume. Prireditelji slovesnosti bi morali ob tej priložnosti razložiti pomen scenografije Kočevskega zbora s Stalinovo sliko in zborove izjave »hvaležnosti ruskemu narodu«. Nasledniki kočevskih odposlancev so – kot je znano – ogorčeno zavračali slovensko državnost. Leta 1948 so slavnemu juristu in avtorju knjige Država Leonidu Pitamicu odvzeli članstvo v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Leta 1972 so Staneta Kavčiča odstavili zaradi miselnega delikta, povezanega s sestankom s Cirilom Žebotom, predsednikom Akcijskega odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo (1945) in avtorja prispevkov v izseljenski publikaciji Slovenska država (1950). Leta 1987 so odstavili urednika Nove revije, ki je objavila Prispevke za slovenski nacionalni program, pri čemer so izjavili, da bodo storili vse, da se njihove ideje ne bi nikoli uveljavile.
Temelje slovenske državnosti smo postavljali s plebiscitom leta 1990, predvsem pa z dejanji Državnega zbora leta 1991, z ustavo in z mednarodnim priznanjem samostojne in neodvisne države ob koncu leta 1991.
Spoštovani, predlagamo vam, da kot častni pokrovitelj dogodka apelirate na organizatorja, da popravi vabilo na prireditev in pritrdite neoporečni ugotovitvi, da se je lahko slovenski narod izoblikoval v državo šele z opustitvijo miselnosti, kot se je uveljavila na Kočevskem zboru pred sedemdesetimi leti.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)