Na apostolskega nuncija nadškofa Juliusza Janusza smo naslovili več vprašanj. V povezavi z dogajanjem v mariborski nadškofiji so najprej omenili prizadevanja apostolskega administratorja mariborske nadškofije in celjskega škofa Stanislava Lipovška pri sanaciji nastalega stanja. Prav tako so potrdili, da je o dogajanju v nadškofiji prejšnji teden škof Lipovšek poročal pristojnim kongregacijam.
»Apostolski administrator Nadškofije Maribor msgr. Stanislav Lipovšek skupaj z odgovornimi za upravo nadškofije nadaljuje pogajanja z upniki, ki trajajo že dve leti. O izidu pogajanj je Apostolska nunciatura redno obveščena, posledično pa tudi Sveti sedež. Znano je, da je bil pretekli teden škof Lipovšek skupaj z voditeljem gospodarske uprave Nadškofije Maribor p. Lojzetom Cviklom v Rimu, kjer sta potek pogajanj predstavila Kongregaciji za škofe, Kongregaciji za kler in Državnemu tajništvu. Torej, Sveti oče Frančišek je na tekočem z dogajanjem v Sloveniji.«
V pisnem odgovoru je nuncij ponovil, da Inštitut za verska dela (IOR) ne pomaga pri reševanju finančnih težav.
»Glede na novice, ki so jih nekateri mediji razširjali o domnevnem posojilu, ki naj bi ga Sveti sedež ponudil Nadškofiji Maribor, Apostolska nunciatura odločno zanika tovrstne trditve. Že 2. oktobra letos je slovenski program Radia Vatikan to informacijo označil kot neutemeljeno. Tudi Tajništvo Slovenske škofovske konference je, sklicujoč se na besede tiskovnega predstavnika Svetega sedeža p. Federica Lombardija, objavljene na Radiu Vatikan, zanikalo novico o prispevku IOR-ja Nadškofiji Maribor.«
Zanimalo nas je tudi, ali poteka od odhodov obeh nadškofov intenzivnejša komunikacija s Svetim sedežem in kdaj lahko Cerkev na Slovenskem pričakuje nova nadškofa, ki bosta popolnoma pristojna za rešitev nastalih težav, ki gotovo ne prinašajo vernikom in Cerkvi nič dobrega.
»Lahko vam zagotovim, da je bila komunikacija s Svetim sedežem vedno zelo intenzivna, s finančno krizo v Mariboru pa je Sveti sedež moral uvesti posebne ukrepe, kot npr. apostolsko vizitacijo, ustanovitev pravne komisije itd. Po daljšem in poglobljenem pregledu (ki se je začel že leta 2008) ter upoštevajoč izide preiskav, sta oba nadškofa ponudila svoj odstop. Postopek imenovanja novih pastirjev v Ljubljani in Mariboru zahteva veliko razločevanja, zato moramo biti potrpežljivi in veliko moliti, da bi prišli do najboljšega izida iskanja.«
V nadaljevanju nismo mogli mimo vprašanja o obdavčitvi sakralnih objektov. Zato smo na predstavništvo Svetega sedeža v Republiki Sloveniji naslovili vprašanje, kako Vatikan ocenjuje potezo vlade Alenke Bratušek, ki jo je papež Frančišek sprejel v avdienco junija letos, da obdavči sakralne objekte. Zanimalo nas je, ali je predsednica vlade papeža seznanila o tej nameri. Nuncij Janusz je v odgovoru zapisal: »Kar se tiče avdience predsednice Vlade RS gospe Alenke Bratušek pri papežu Frančišku (13. junija 2013), je bila ta umeščena v redni koledar obveznosti in je bila usklajena, preden je v javnost prišel predlog Zakona o davku na nepremičnine. Šele sedaj poznamo nekatere podrobnosti predloga zakona in lahko trdimo, da zajema nekatere zaskrbljujoče rešitve, kot so: obdavčitev objektov namenjenih (pastorali) bogoslužju in karitativni dejavnosti, vključno s Karitas ter bistvene dejavnosti Cerkve, kot je kateheza. Poleg tega predlog postavlja v zelo neugoden in diskriminatoren položaj zasebne šole v primerjavi z javnimi ter ogroža vzdrževanje kulturnih spomenikov, tudi tiste z zgodovinsko vrednostjo. Sedaj pa, priznavamo suverenost države na tem področju, toda upamo, da bodo upoštevani argumenti verskih skupnosti v Sloveniji. O tem je bilo mnenje Katoliške Cerkve pravočasno sporočeno Vladi in predsedniku Republike. Dne 30. septembra 2013 so verske skupnosti v Sloveniji (Svet krščanskih Cerkva in Islamska skupnost) na to temo že podale skupno izjavo.«
In kaj Sveti sedež sporoča vernikom v Cerkvi na Slovenskem v za nas nič kaj prijetnem položaju?
»Na vprašanje, kakšno sporočilo pošilja Sveti sedež vernikom Cerkve na Slovenskem, Vam lahko odgovorim, da vsi vatikanski dikasteriji opominjajo, da cerkvene pravne norme veljajo za vse enako. Ne upoštevanje le-teh ogroža duhovno življenje posameznih vernikov, pastoralo in verodostojnost Cerkve nasploh. Osebno vidim, da se slovenski škofje, duhovniki in verniki v tem obdobju zbirajo in premišljujejo o življenju Cerkve, vidijo potrebo po preobratu k pristni veri in usmiljenju ter izražajo vdanost in zaupanje v svetega očeta,« je za Radio Ognjišče v pisnih odgovorih navedel apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Juliusz Janusz.
Alen Salihović
Vir: Urad za stike z javnostjo SŠK
