S smrtjo akademika prof. dr. Jožeta Trontlja je Slovenija izgubila enega svojih najpokončnejših mož, ki je svoje znanje, izkušnje in predanost visokim etičnim merilom udejanjal v številnih pomembnih funkcijah in javnih nastopih.
Leta 1991 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2002 njen podpredsednik, od leta 2008 pa ji je predsedoval. Od 1995. je predsedoval tudi Komisiji Republike Slovenije za medicinsko etiko. Bil je slovenski delegat v Usmerjevalnem odboru za bioetiko Sveta Evrope in sodeloval pri izdelavi Konvencije o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Oviedske konvencije) in njenih dodatnih protokolov, še posebno protokola o etiki biomedicinskega raziskovanja na ljudeh. Je soavtor Vodnika članom komisij za etično ocenjevanje raziskav, ki ga je izdal Svet Evrope. Veliko je objavljal o vprašanjih na področju bioetike, med njimi o problemih zdravniškega odločanja ob koncu življenja in raziskovanja na človeku, pa tudi vloge podajanja vrednot v šolski vzgoji in izobraževanju.
Enako ali še bolj kot predanost poklicu, ki ga je izbral, nam je lahko za zgled njegova velika osebnost. Ponižnost in blagost, a hkrati trdnost in jasnost pri zagovarjanju človeškega dostojanstva in svetosti življenja je vedno pustila močan vtis. Njegove besede zdravega razuma so neomajno opozarjale na etične zmote, v katere je zašla današnja družba, življenjska zavezanost resnici in zvestoba domovini sta usmerjali vse njegovo delovanje.
Akademsko društvo Pravnik se akad. prof. dr. Trontlju zahvaljuje za veliki prispevek na področju bioetike, predvsem pa za jasnost pri zagovarjanju človekovega dostojanstva kot osrednjega temelja naše civilizacije.
Akademsko društvo Pravnik
Foto: SAZU
