Glede informacij, ki se v zadnjih dneh pojavljajo v javnosti v zvezi z arhivsko komisijo in mano osebno, sporočam, da je moje osebno stališče do arhivskega gradiva, pridobljenega s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin v totalitarnih režimih, slovenski in mednarodni javnosti dobro znano. Več o tem najdete tudi v mojih številnih znanstvenih in strokovnih člankih.
Poudarjam, da sva skupaj z zgodovinarjem dr. Milkom Mikolo kot člana tedanje arhivske komisije julija 2011 posredovala najino načelno stališče, da »… v skladu s konvencijami, deklaracijami in resolucijami Sveta Evrope, Evropskega parlamenta, Evropskega sveta ter stališči Evropske komisije, v skladu s stališči Ustavne komisije RS ter v skladu z obstoječo slovensko zakonodajo, posredujeva načelno stališče do dopisa Arhiva Republike Slovenije 012-1/2010 z dne 21. 06. 2011: Slovenija v tem smislu ni pravna naslednica totalitarnih institucij bivše jugoslovanske države, še najmanj moralna, zato ni razloga za ščitenje akterjev in represivnih institucij prejšnjega režima. Pri dostopu do arhivov gre vedno za vprašanje tehtanja med pravico do obveščenosti javnosti/posameznika in varstvom osebnih podatkov. Pravica javnosti do obveščenosti je v takšnih primerih močnejša kot pravica do zaščite osebnih podatkov članov politične policije/obveščevalne službe totalitarnega režima. Še posebej pa imajo žrtve, ki so trpele, interes za razkritje kršitev človekovih pravic in zadoščenje.«
Menim torej, da je interes javnosti za razkritje delovanja zločinskih organizacij, kot je bila npr. UDBA, ki je sistemsko in sistematično najhuje kršila človekove pravice in temeljne svoboščine, močnejši od pravice do zaščite občutljivih osebnih podatkov uslužbencev in sodelavcev tajne politične policije. Še posebej v postkomunističnih družbah, kakršna je slovenska, je nujnost resnice, pravice in spomina neločljivo povezana s pravico odprtega dostopa do arhivov tajne politične policije.
Sporočam, da arhivska komisija ni razpravljala o spremembah arhivskega zakona. Na seji dne 24. 1. 2014 se je po posredovanju direktorja Arhiva Republike Slovenije opredelila zgolj do predloga trideset dnevnega roka za odgovor arhivske komisije na vlogo o dostopu do arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javne funkcije. Arhivska komisija je menila, naj se upošteva ZUP, tako kot do sedaj.
S tem v zvezi zavračam kakršne koli izkrivljene interpretacije ali podtikanja.
Dr. Andreja Valič Zver
Foto: Flickr
