V sredo, 30. marca sta ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske. V svojem govoru ob tej priložnosti je predsednik Pahor izpostavil slabo pripravljenost slovenske vojske, ki je v veliki meri posledica pomanjkanja finančnih sredstev. Borut Pahor poziva k povečanju izdatkov za varnost. V svojem govoru je predsednik med drugim dejal:
“Glede na predstavljeno poročilo, sem kot vrhovni poveljnik obrambnih sil že tretje leto zapored dolžan javnosti sporočiti, da je Slovenska vojska na najnižji ravni sposobnosti delovanja. V poročilu je pripravljenost za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno. Povprečna ocena za pripravljenost za delovanje v krizi ali v vojni je ocenjena z nezadostno. Dejavniki za oceno so popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter možen obseg usposabljanja.
Glede tega je primerno ob današnji predstavitvi poročila poudariti sledeče:
Slovenska vojska se je v letu 2015 zmanjšala za dodatnih 540 pripadnikov. Tako je popolnjenost stalne sestave glede na dolgoročni program 88 odstotkov, popolnjenost s pogodbeno rezervo pa le 36 odstotkov. Od načrtovanih vaj sta bili izvedeni le dve tretjini. Število izstreljenih nabojev na vojaka se je tudi v letu 2015 ponovno znižalo. Sedaj predstavlja le petino zahtevanega. Le število dni na terenskih vajah je bilo povečano. Več kot tretjina vozil ima pretečeno življenjsko dobo. Lansko leto je bilo sicer takšnih vozil kar polovica. Toda, odstotek je v letošnjem letu boljši zaradi izločanja iz uporabe in ne zaradi potrebnega nadomeščanja z novimi. Razpoložljivost vojaške tehnike se je zmanjšala za dodatnih 5% glede na lansko leto. Še zlasti kritično je stanje na področju helikopterjev. V poročilu ni zajetega pokazatelja sposobnosti in sodobnosti vojaške opreme in oborožitve. Morda bi bilo koristno, če bi tak kazalec imeli v prihodnjih poročilih. Ocena stanja kot kritično izpostavlja tudi zaloge opreme, stanje infrastrukture ter osebne opreme ter zmožnosti zdravstvene in socialne skrbi.
Iz ocene stanja povsem povsem jasno izhaja, da se je Slovenska vojska znašla v tako zaskrbljujočih razmerah predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ohranjanje finančnih gibanj na sedanji ravni bo že kratkoročno, še dodatno znižalo pripravljenost Slovenske vojske.
V tem smislu kot predsednik republike in vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil ponavljam potrebo po zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev, s katerimi bomo zagotovili posodobitev celotnega slovenskega varnostnega sistema in seveda tudi Slovenske vojske, kot njenega vojaškega stebra. Govorim pa o posodobitvi celotnega slovenskega varnostnega sistema. Ob tem se zavedam, da več denarja za varnost ne pomeni avtomatično tudi več varnosti same.
Zaradi omejenih razpoložljivih proračunskih sredstev naše države na eni strani in zaradi spremenjenih in nepredvidljivih varnostnih okoliščin v mednarodni skupnosti na drugi strani smo se znašli v položaju, ko moramo, po mojem mnenju, v relativno kratkem času doseči potrebno politično soglasje o povečanih izdatkih za varnost, pred tem pa mora stroka jasno opredeliti prednostne potrebe, tako da bo vsak evro v varnost investiran premišljeno in v skladu z sodobnimi možnostmi in potrebami.”
