Ta teden je v Salzburgu potekala delavnica z naslovom proaktivna partnerska mediacija, na kateri so bile poudarjene možnosti ter prednosti mediacije v dobrih partnerskih odnosih. Mediacija namreč lahko prispeva k razrešitvi spornih vprašanj, izboljšanju komunikacije in odnosa in ima posredno pozitiven vpliv tudi na druge družinske člana, še posebej na otroke. In s tem ni potrebno čakati do zaostritve konflikta ali celo do tega, da v odnosu pride do nevarnosti, da bo razpadel.
So zdravniki le za umirajoče?
V Sloveniji in tudi drugje, mediacijo marsikdo zmotno povezuje s sodiščem. Sodišče pa je zadnji kraj, kjer je mediacija še koristna. Do mediacije mora priti veliko prej preden spor pride na sodišče ali preden kdorkoli sploh pomisli na sodišče. Mediacija bi morala pravzaprav biti prva misel, ko nam določenega vprašanja ne uspe razrešiti konstruktivno.
Misel, da bi imeli mediacijo le na sodišču je podobna misli, da bi imeli zdravnike le za umirajoče. Smiselno? Kljub temu pa določeni mediatorji, seveda predvsem tisti, ki so tudi pravniki ali celo sodniki, podarjajo, da večina mediacij poteka na sodišču.
Mediacija, je pravzaprav pomoč pri razreševanju konfliktov in kot taka nima s sodiščem nič in tudi s pravom ne dosti. Trditev, da mora za mediacijo obstajati pravni spor (kar je pravzaprav posledica nerešenega konflikta) je podobno nesmiselna, kot trditev, da se morata dva najprej stepsti preden se lahko začneta pogovarjati ali pa da mora biti človek najprej na smrt bolan, preden se ga lahko začne zdraviti.
Mediacija mora biti dostopna ljudem neodvisno od drugih institucij (Samostojna mediacija) in potrebno bi bilo spodbujati njeno uporabo čim prej, to je, ko konflikt šele začne nastajati ali celo ko ga sploh še ni.
Proaktivna mediacija
Proaktivna mediacija pomeni mediacijo z namenom razreševanja spornih vprašanj ali izboljšanja komunikacije v že dobrih odnosih, torej takrat, ko konflikt šele nastaja ali pa ga morda sploh še ni. Rezultat je vsekakor boljši, kot če čakamo, da najprej pride do zaostritve konflikta in se z namenom, da bi ga razrešili, udeležimo mediacije po tem.
Mediacija je metoda pri kateri tretja nevtralna stran pomaga dvema ali več udeležencem pri razjasnjevanju nesporazuma in iskanju skupne rešitve oz. konstruktivnem pogovoru glede določene problematike. Ni neobičajno, da imajo uspešni ljudje in uspešna podjetja svetovalce, računovodje, pravnike, svetovalce za marketing, pooblaščene zdravnike in zobozdravnike, fitnes trenerje, stiliste, osebe odgovorne za odnose z javnostmi, psihologe in terapevte … kaj pa mediatorje?
Resnici na ljubo je potrebno povedati, da se tudi v Sloveniji marsikatero podjetje že zaveda pomembnosti pravočasnega in konstruktivnega razreševanja in obvladovanja konfliktov in nekatera podjetja pošljejo svoje zaposlene na usposabljanje za mediatorje.
Proaktivna partnerska mediacija
Tudi pari že pridejo na mediacijo z namenom, da bi izboljšali odnos. Ste pomislili, da bi osebi s katero ste si najbližje morda namesto ali pred večerjo podarili uro mediacije, kjer bi se na zelo kakovosten način lahko pogovorila o kakšnem vprašanju, ki ga sama morda nista uspela najbolje rešiti? Ali pa enostavno zato, da se bosta lahko še bolj kakovostno pogovorila? V enem primeru je žena za rojstni dan podarila možu ‘uro mediacije’. Čas je že bil, da se spet na tak kakovosten način pogovoriva, sta povedala, ko sta zadovoljna odhajala s srečanja.
Prazniki so, tako kot dopust, kljub drugačnim željam, pogosto povezani tudi z napetostmi in konflikti, ki se pojavijo zaradi stresa in zato, ker smo več časa skupaj s svojimi bližnjimi in na površje priplavajo tudi tiste stvari, ki smo jih med letom uspešno odrivali ali potlačevali, namesto, da bi jih rešili. Tako kot pred dopusti, si je tudi pred prazniki smiselno vzeti čas za pogovor s svojim partnerjem. Tudi pri tem pogovoru ni brez koristi mediacija. Ne gre zato, da se pari brez mediatorja ne bi znali pogovoriti o težkih temah, ampak zato, da lahko mediacija pomaga pri tem, da je pogovor bolj kakovosten in da se partnerja boje slišita in razumeta brez strahu, da bi se pogovor spremenil v prepir, kar se še posebej pri občutljivih temah neredko zgodi.
Marko Iršič je direktor Zavoda RAKMO – Zavoda za razvoj kulture medosebnih odnosov.
Foto: Facebook Zavod RAKMO
