1. SLS včeraj, danes in jutri
SLS je slovenska zgodovinska stranka srednjega sloja in vseh svobodoljubnih ljudi, grajena od spodaj navzgor, ki vključena v zmagovito Evropsko ljudsko stranko (ELS), s pravnimi in političnimi sredstvi po načelu pravičnosti uresničuje nacionalne, gospodarske in kulturne vrednote Slovencev. SLS ni začasna, lokalna, populistična stranka »odvisnih« ljudi, zato ni grajena od vrha navzdol in zavrača kult osebnosti ter kratkoročne pragmatične interese sebičnih posameznikov in »novih« obrazov. SLS povezuje osveščene posameznike: kmete, delavce, študente, gospodarstvenike in inteligenco, ki vsi, vsak v okviru svojih zmožnosti, razvijajo in gradijo gospodarsko, kulturno in politično identiteto Slovencev v skladu s trajnimi vrednotami slovenske kulture. Tudi predhodnica SLS, SKZ kot prva demokratično organizirana politična stranka po polstoletnem centralističnem enoumju, ustanovljena 12. maja 1988, je že na ustanovitvenem kongresu povezala kmete, delavce, študente, gospodarstvenike in izobražence iz mesta in podeželja v politično stranko, ki se je dve leti kasneje preimenovala v SLS in nato prevzela tudi uradno nasledstvo zgodovinske SLS.
2. Kje je danes SLS?
Slovenska ljudska stranka, kot najstarejša demokratična stranka na Slovenskem, je v resni nevarnosti, da po naslednjih volitvah za vedno izgine s političnega prizorišča! Javnomnenjske raziskave žal kažejo, da bi v tem trenutku SLS ostala izven Državnega zbora ali pa se morda za las prebila vanj! Ta perspektiva preprosto ni sprejemljiva! Po 2,5 letih dela sedanjega vodstva stranke je rezultat še slabši, kot je bil ob izpadu iz DZ!
3. Kriza vodenja
Pred kratkim so člani Strokovnega sveta pri predsedniku stranke odstopili, ker več ne vidijo smisla v sodelovanju s predsednikom SLS, ki večine predlogov ne sprejema, ampak drvi v populizem najbolj cenene vrste. Ožje vodstvo stranke ne deluje več na ravni evropskih ljudskih oziroma krščansko-demokratskih strank, temveč zapada v radikalni populizem in neargumentirano napadanje izpostavljenih politikov Evropske ljudske stranke (ELS) – svoje širše evropske družine! Ožje vodstvo stranke drugačna stališča sočlanov razume kot osebni napad nase in kot »rušenje stranke«. Vse pozive k notranji organizacijski in kadrovsko-politični prenovi razume kot nepotrebne, delo organov stranke pa zamira! Pravijo, da z obiski po volilnih enotah po Sloveniji »kompenzirajo« delo strankinih organov, kar pomeni, da so začeli delovati avtokratsko in nedemokratično. Seje organov so večkrat nesklepčne ali vsebinsko slabo pripravljene, tako da kakovost dela znotraj stranke pada. Še bolj zaskrbljujoče je, da je sestajanje in delovanje organov za ožje vodstvo stranke očitno vse manj potrebno. Izvršilni odbor (IO) se sestaja vse redkeje (in tudi ko se, so sestanki vse manj produktivni), Glavni odbor (GO) se kot najvišji organ med kongresoma ni sestal že več kot štiri mesece, s čimer je neposredno kršen statut stranke. Devet mesecev po izključitvi predsednika Slovenske narodne zveze pri SLS (SNZ) in posledičnem izstopu ostalih članov organov SNZ, s strani ožjega vodstva ni bil napravljen noben korak v smeri ponovnega zagona delovanja SNZ oziroma izpeljave občnega zbora za vzpostavitev novega vodstva. Medtem njeni člani prejemajo položnice za plačilo članarine, kot da SNZ vmes ni prenehala delovati. Ožje vodstvo SLS se v svojem delovanju in komunikaciji z javnostjo ne ozira na sprejete dokumente o vrednotah in programu SLS ter priporočila s strani pristojnih organov stranke. Krši celo strankin statut in z javnim vmešavanjem v volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) celo slovensko zakonodajo.
4. Politično stanje stranke
Posledica so slabi rezultati v javnomnenjskih anketah. To opažamo vsi, ki smo člani SLS od njenih sodobnih začetkov oziroma v njej vztrajamo že zelo dolgo. Ker upada kakovost dela navznoter, upada tudi naš ugled navzven! Slovensko volilno telo nas ne prepoznava več kot resno, vsebinsko prepričljivo in politično zrelo stranko, kar nas vodi tja, kjer smo sedaj in kjer je npr. končala LDS! SLS si ne more privoščiti ponovnega izpada iz DZ, zato je potrebno nujno spremeniti način dela in še marsikaj! SLS svoje organizacijske sheme, ki izvira še iz časov slovenske demokratizacije, ni dopolnjevala v skladu z načeli modernega in kakovostnega vodenja ustanov in podjetij ter ni uspela vzpostaviti višje ravni delovanja v svojem razvoju. Še vedno je stranka, organizirana okoli predsednika, namesto da bi prerasla v profesionalno vodeno stranko, organizirano okoli programa. Premalo je cenila strokovne kompetence svojih ljudi in njihove moralno-etične kvalitete. Po zadnjih volitvah smo realizirali samo programsko prenovo, ki pa je sedanje vodstvo ne razširja po stranki do njenih najnižjih struktur (lokalnih odborov), ker je preprosto ne razume! »Dober gospodar« ne pomeni samo, da se s parolami za las prebiješ v DZ, temveč da v njem in v vladi storiš tudi vse za dokončanje tranzicije iz postsocialistične države v razvito demokratično državo, ki je v službi svojih državljanov. Žal smo tudi zaradi naših lastnih napak v preteklosti ostali na ravni postsocialistične družbe, ne pa razvite demokratične države. Volitve na vseh ravneh se bližajo, SLS pa se pogreza v vse slabše stanje (glede aktivnosti na terenu, notranje organiziranosti, medčloveških odnosov, javne podobe)… Predsednika stranke ni na nobeni lestvici politično zanimivih ljudi in ga Slovenci skoraj ne poznajo. Poleg tega je predsednik stranke tudi v preiskavi zaradi suma storitve kaznivega dejanja gospodarskega kriminala. Očitajo mu, da naj bi zlorabil svojo funkcijo za pridobitev velike premoženjske koristi. S takšnim bremenom je zelo tvegano iti na volitve, zato bi bilo od predsednika pričakovali, da stranke ne bo imel za ujetnico svojega kazenskega postopka. Z njegove strani bi bilo zato odgovorno, da odstopi z mesta predsednika, saj že sam obstoj sodnega postopka zmanjšuje možnosti za uspeh stranke na volitvah. Tako dejanje zahteva pokončnega in pogumnega človeka! V SLS (za razliko od nekaterih preteklih praks) sicer vztrajamo na domnevi nedolžnosti posameznika, dokler mu ni dokazano nasprotno! Ne pristajamo na vnaprejšnjo moralno in premoženjsko diskreditacijo kateregakoli našega člana! Če mu ni nedvoumno v demokratičnih postopkih pravne države dokazana krivda, smo mu dolžni stati ob strani. Korektno je tudi povedati, da je sedanji predsednik dobršno mero poguma pokazal že s tem, da je SLS prevzel v času velike negotovosti za njeno prihodnjo usodo. Žal tudi drugih v ožjem vodstvu stranke, z izjemo evropskega poslanca Francija Bogoviča, politične ankete ne zaznajo. Ožje vodstvo vključuje premalo kakovostnih in prepoznavnih ljudi v delo stranke, zato malodušnost narašča! Potrebujemo pač uspešnejše vodstvo in bolje organizirano stranko, v kateri bodo naši številni in prizadevni člani po vsej Sloveniji zopet začutili ustvarjalno energijo, ki je pred časom krasila naše skupno delovanje!
5. Nedoslednost sedanjega dela SLS
Ugotavljamo, da SLS ne sledi dovolj uvodoma naštetim načelom desnosredinskih strank, niti svojemu lastnemu statutu in programu:
– namesto, da bi izhajala iz lastnega in odličnega razvojnega programa, se na dnevne izzive odziva z zamudo in prepirljivim populizmom,
– namesto široko zasnovane programske stranke kmetov, delavcev, gospodarstvenikov, študentov in inteligence, grajene od spodaj navzgor, se stranko vodi populistično, od zgoraj navzdol, po načelih samoljubja in kulta osebnosti,
– namesto vključevanja uglednih, vplivnih, strokovnih ljudi, ki bi ponosno in strokovno uresničevali program v politiki, gospodarstvu, kulturi in javnih ustanovah, najožje vodstvo izhaja le iz sebe in s tem onemogoča razmah kakovostne kadrovske politike,
– namesto vključevanja uglednih, vplivnih, strokovnih in izobraženih ljudi, vodstvo stranke v strahu pred notranjo konkurenco uporablja izključevanje – izključuje vse vplivne nosilce podsistemov kot v primeru vplivnih županov, SKZ, KGZ, ZZS…
– namesto izvajanja dolgoročnega programa v skladu z zgodovinsko tradicijo in programom Evropske ljudske stranke, z zamudo pogreva zgodbe iz rumenega tiska ali nagovarja le lokalne interese,
– zaradi odsotnosti notranje demokracije, strokovnosti in odgovornosti, se vodstvo ne odziva na resnično pomembne družbene probleme, kot so npr. tajkunska privatizacija, razprodaja državnega premoženja itd., ampak postane celo ujetnica lokalnih tajkunskih prevar, kot sta npr. TEŠ 6 ali Drugi tir,
– namesto samokritičnosti in dialoga, v skladu z načeli zrele znotrajstrankarske demokracije, se v primerih dobronamerne kritike in predlogov najožje vodstvo brani z napadi, prikrivanjem in izključevanjem ter tako stranko spreminja v centralistično, dogmatično in populistično organizacijo kulta osebnosti,
– namesto prepoznavanja in odpravljanja lastnih napak, stranka postopoma, iz mandata v mandat, izgublja svoj ugled, negativni trend pa se stopnjuje,
– stranka se v vseh elementih oddaljuje od temeljnih načel demokratičnega vodenja in spreminja v populistično, centralistično, izključujočo, parcialno, lokalno, neambiciozno pragmatično stranko kulta osebnosti.
6. Kaj storiti?
Takšno nejasno, mučno in nepotrebno situacijo moramo odpraviti, zato pozivamo predsednika, da s svojim odstopom ponovno odpre možnost nadaljnjega razvoja SLS! To bi bilo odgovorno in moralno dejanje, saj je stranka po uvodni pozitivni dinamiki pred dobrima dvema letoma zašla v ukvarjanje z manj pomembnimi dnevnimi temami, ključnih težav pa se ne loteva sistemsko, načrtno in kakovostno. Z nekaterimi nepremišljenimi izjavami predsednik SLS izkazuje nizko politično raven, ki odvrača tako naše članstvo kot potencialne volivce. Ni mu uspelo pritegniti uglednih in zanimivih novih članov v stranko in tudi na kadrovsko pomembna mesta v stranki postavlja razmeroma malo poznane in ne dovolj privlačne kadre, čeprav ima stranka za to na voljo bolj sposobne ljudi. SLS torej tone v neko obliko radikalnih narcisoidnih strank, kar je tuje njeni tradiciji, njenim zmožnostim in potencialu! SLS mora biti, in je lahko, zgled ostalim strankam s svojim vodilnim načelom »Dobrega gospodarja«, katerega pa sedanji predsednik zaradi že omenjenega ne more več verodostojno predstavljati.
7. Predlog
Pozivamo vse dobronamerne v stranki, da nam pomagajo odpreti odkrito razpravo o ključnih vprašanjih nujne notranje prenove ter spodbuditi organizacijo izrednega kongresa za organizacijsko in kadrovsko prenovo – tega lahko demokratično skliče le Glavni odbor – na katerem se bo izbralo privlačnejše, zrelejše in perspektivnejše vodstvo, ki bo reaktiviralo delovanje organov ter članov stranke in se bo usmerilo k reševanju potreb državljanov demokratične in samostojne slovenske države! Samo na ta način bo stranka zopet lahko prevzela zgodovinsko odgovornost in kot zmagovita SLS skupaj s sorodnimi strankami gradila uspešno in pravično Slovenijo.
Za obstoj SLS in za boljšo prihodnost Slovenije gre!
Maribor, 15.5.2017
Prvo podpisani: prof. dr. Ludvik Toplak.
Ostali podpisniki: dr. Janez Remškar. Ostale podpisnike bomo objavili v nekaj dneh, ko bo pridobivanje podpore izjave zaključeno.
Pripis uredništva o avtorju:
Na volitvah v družbenopolitični zbor leta 1990 je kandidiral na listi Slovenske kmečke zveze in bil tudi izvoljen v Skupščino Republike Slovenije. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije kot kandidat Slovenske ljudske stranke. 9. novembra 1993 je odstopil kot poslanec, saj je bil imenovan za rektorja Univerze v Mariboru. Funkcijo rektorja je opravljal tri mandate do leta 2002. Leta 2001 je prejel priznanje Ambasador znanosti. Leta 2002 je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije pri Svetemu sedežu. Po vrnitvi v Slovenijo je dve leti predaval civilno in stvarno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, občasno pa je predaval tudi na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Od leta 2007 je predsednik zasebnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor, od leta 2013 pa tudi prorektor mednarodne univerze Alma Mater Europaea s sedežem v Salzburgu.
Bil je član predsedstva Evropske rektorske konference in predsednik Podonavske rektorske konference. Predsedoval je raziskovalno-razvojni komisiji pri slovenskem gospodarskem in raziskovalnem predstavništvu v Bruslju in upravnemu odboru Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, bil je guverner Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. Je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu.
