Slovenija je doživela hudo tragiko vseh treh totalitarizmov – fašizma, nacizma in komunizma. Vsak od njih je močno zarezal v narodovo telo in povzročil nepopisno gorje. Življenjske usode žrtev komunizma še vedno prihajajo na plano – preko vlog za priznanje statusa po zakonu o popravi krivic, ki jih obravnava Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic, dogodkov študijskega centra za narodno spravo, osebnih pričevanj in drugih objav.
Žal travmatiziranost kot bolečo preteklost pogosto nosimo s seboj iz generacije v generacijo, čeprav se tega morda ne zavedamo.
Genocidne razsežnosti povojnih zločinov
Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic je že priznala status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja skoraj 7.000 osebam in status bivšega političnega zapornika več kot 21.000 osebam. K temu lahko prištejemo še čez 15.000 statusov svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. Gre torej za genocidne razsežnosti povojnih zločinov, ki jih je storila povojna oblast. Lahko ugotovimo, da je zločine in protipravno nasilje potrebno obsoditi ne glede na to, kdo, kje in zakaj jih je storil. Poznavanje usod žrtev komunizma in ohranitev spomina daje širšo sliko in nas pelje k resnici, odgovornosti, soočenju s preteklostjo, k večjemu razumevanju, kaj se je ljudem v resnici dogajalo in kaj so pretrpeli, k sočutju in posledično k spravi. Zato mora Republika Slovenija storiti nadaljnje korake: resolucijo Evropskega parlamenta sprejeti in vključiti v svoje oblastno delovanje.
Vir: Tednik Družina (Bogomir Štefanič)