Ker predvolilnih televizijskih soočenj nisem spremljala, me je Pahorjev nastop po razglasitvi rezultatov naravnost fasciniral. Zdelo se mi je, da je resnično naštudiral množico, ki ima »vsega poln kufer« in ki, če že na razpolago nima novih obrazov, želi voliti vsaj novo retoriko. Če sem pred meseci občudovala Türkov piar, danes občudujem Pahorjevega. Prvemu sem očitala, da ga je zlorabljal, drugi mi podobno sodbo preprečuje verjetno samo zaradi neke retorične prikupnosti.
Borut Pahor je izbral novo besedišče in nove koncepte razmišljanja in s tem zmagal. (Kljub presenečenjem, ki sem jih navajena od slovenskih volivcev, dvomim, da mu v drugem krogu lahko spodleti.) Dovolite, da v ponazoritev uporabim daljši citat iz njegovega nedeljskega nastopa in z ležečim tiskom opozorim na »novosti«:
»Rad bi vam rekel, da ko bomo čez tri tedne glasovali dokončno o novem predsedniku republike, bi si želel široke podpore, ne zaradi mojega občutka1 veselja ali sreče – to je irelevantno za to skupnost. Za to skupnost je relevantna široka politična podpora2, ki je je bila deležna moja zamisel, moja ideja, vaša ideja, vaša zamisel. Ker to, da postaja vaša3, kažejo današnji rezultati. Ni še konec, vendar je moč slutiti začetke novega obdobja4. Ne bo lahko, ni nobene lahke poti5, vendar smo sposobni doseči nepredstavljivo, če delamo skupaj6. S tem velikim upanjem in s to veliko vero7, da smo v tem lahko uspešni, da ta narod8 zmore, če je enoten, biti večji od še tako velikih problemov, s katerimi se soočamo, vam sporočam, da se bom tako kot doslej tudi v naslednjih treh tednih in naslednjih petih letih, če se boste tako odločili, trudil, da upravičim visoka pričakovanja slehernega od vas. Ne bo šlo kot nikoli brez napak, brez spodrsljajev, nisem popoln, vendar pa globoko verjamem v vas. Vi ste mi vrnili9, kar sem bil izgubil nekje na poti v prejšnjem mandatu, in to je globoko upanje, globoka vera v to, da kot skupnost lahko uspemo.«
1 Svojo pomembnost zmanjšuje in jo prenaša na skupnost. Ne pozabimo, da si je za zgled postavil Steva Jobsa, zato je nujno tudi malo ameriške patetike.
2 Iz besed je razvidno, kot da si je ne želi zato, da bi bil izvoljen, ampak zato, da bi s širokim konsenzom lahko skupaj ustvarjali boljšo prihodnost.
3 Volivce je poistovetil s sabo in jih tako subtilno zavezal k lojalnosti, k zvestobi.
4 Ali z drugimi besedami: Glej, vse delam novo. (Raz 21,5) Koga mora že prepričati v drugem krogu? …
5 Komentar je enak prejšnjemu.
6 »Delati skupaj« je postala najbolj zaželena krilatica, za katero pa žal vsaj v politiki še niso pogruntali, kako bi jo udejanjili. Bomo videli, ali bo Pahorju uspelo in predvsem, ali bo sploh hotel, da mu uspe.
7 V istem večeru smo besedi »vera« in »upanje« iz istih ust slišali nemalokrat. V treh tednih bodo ta usta gotovo osvojila tudi ljubezen.
8 Z narodom se je kitil že Türk, sicer pa ta beseda, če ni ravno predvolilni čas, ne spada v levičarski besednjak.
9 Hvaljenje ljudstva, ki ga je izvolilo in s tem rešilo. Brez ljudstva je mrtev, zato ga je (vsaj iz sočutja) treba voliti še enkrat.
Med biseri Pahorjevega novega besedišča najdemo še mnoge druge: vsak naj misli s svojo glavo; s tem, da ima vsaj svoje lastne nazore, prepričanja, ni nič narobe (preseka z režimskim enoumjem in poudarja pomen različnosti, ki je izrazito demokratičen koncept); potrebna je ponižnost; krizo je treba premagovati kot reprezentanca (edino, kar Slovenci razumemo in kjer smo enotni, je šport).
Pahorjevo glavno sporočilo je, da zaradi tega rezultata (ki zaenkrat ni nikakršen širši konsenz, saj ga je volilo le okrog 20 odstotkov vseh slovenskih volivcev, lahko pa to res postane v drugem krogu) vidi »novo nebo in novo zemljo«, ki obetata, da bomo Slovenci s skupnim delom zdaj lahko dosegli nepredstavljivo, vrnili narodu upanje in vero.
Če bo nadaljeval s takimi besedami, mu bo v drugem krogu uspelo tisto, kar ni uspelo dr. Zveru: s (pavšalno rečeno) krščanskimi idejami bo prepričal leve volivce. Težava je seveda v tem, da Pahor uspeva, ker dopadljive, čeprav ukradene ideje artikulira prepričljivo in se učinkovito poslužuje tudi neverbalne komunikacije. No, če bo še kdaj zašel na Sveto goro k frančiškanom, ki ga odprtih rok sprejmejo, se ga bodo ideje morda celo prijele …
Še najbolj mojstrski pa je dodatek: »Moji ekipi pa, zlasti mladim ljudem, ki so me na začetku presenetili z najbolj drznimi zamislimi, za katere se tradicionalna politika ne bi nikoli ogrela, češ da morda prestopajo meje običajnega, bi rad povedal, da brez teh zamisli mladih ljudi, ne bi nikoli videli čez tisto, kar je realno.«
Mladim je najprej prisluhnil, jih upošteval, nato pa jim dal še potrditev. Kje se mi je to prvič in zadnjič zgodilo? V evropskih inštitucijah. Doma gotovo nikoli. In ko je k temu dodal še kultno osebo Steva Jobsa kot svojega vzornika, je bila zgodba za mlade popolna.
Pa ne zgražajte se nad mojim navdušenjem, sem pač ženska, mlajša, zaposlena – »tipična volivka« Boruta Pahorja. (Če ga na politični sceni ne bi gledala že dobrih dvajset let in če bi med leti 2008 in 2011 živela na Marsu, bi to morda celo res bila … Ni pa izključeno, da – če mu, in to mu iskreno želim, uspe te lepe besede tudi živeti – to kdaj postanem.)
Foto: Razkrito.net
