/ … /
Vatikan ni multinacionalka in škofije niso njegove podružnice. Težave, ki so si jih nakopali v Mariboru, bodo morali tam tudi rešiti. Vatikanska pomoč bo ostala omejena in vzgojna. Ko jih je zdaj že nekdanji ekonom prosil za posojilo, so mu diskretno poslali novega šefa. Ko je sodu izbilo dno, so s svetlobno hitrostjo sprejeli odstop dolgoletnega škofa, pospešili resetiranje nadškofije in manj diskretno pokazali, kaj si mislijo o njenem gospodarskem projektu. Namesto javnega zgražanja in kazanja s prstom so pomagali najti sanatorje, da pomagajo rešiti, kar se rešiti da.
/ … /
Potem, ko so spregovorili Rim in slovenski škofje, je čas, da se oglasijo tudi drugi vpleteni v to nesrečno zgodbo. Banke, na primer. Dejstvo je namreč, da ne bi bilo ne “svetega bankrota” v Mariboru, ne slovenskih tajkunov, ne svetovne finančne krize, če bi banke ravnale odgovorno. Zdaj je primeren čas, da vodilni v bankah povedo, kakšne napake so naredili in kaj so se naučili iz drage lekcije.
To še posebej drži za NLB. V nasprotju s Cerkvijo in zasebnimi gospodarskimi družbami, ki ravnajo modro, če so transparentne – s tem dolgoročno gradijo svojo verodostojnost -, se mora državna banka zagovarjati pred javnostjo. Toliko bolj, ker je od nje odvisno zdravje vse Slovenije. Torej, člani prejšnjih treh uprav in nadzornih svetov, predsedniki vlad in ministri, ki so jih imenovali: na naše žepe trkate z novo dokapitalizacijo. Kako je mogoče, da je najpomembnejša banka na robu bankrota, in kaj ste storili, da se to ne bo ponovilo? Denarja ne morete več poljubno tiskati, treba bo prevzeti odgovornost in najti prave rešitve.
/ .. /
Slovenija je specifična država, v kateri menda veljajo drugačne zakonitosti. Zato bom tudi v prihodnje redno preverjal, ali zakon težnosti pri nas še velja.
Več: Finance
