P. Frankl, Finance: Naši tiri, naše ceste, naše banke!

V Sloveniji je racionalnost nerazumna.

Ne spominjam se natančno, kateri politik je nedavno izjavil, da njemu že ne bodo govorili, da imamo dobro infrastrukturo, saj se mora voziti prek tuje države, da pride do glavnega mesta. Domnevam, da gre za človeka iz Bovca. Izjavo razumem, Bovec je resnično na pol odrezan od sveta, še posebej tedaj, ko naši cestarji zaradi nekaj centimetrov snega ne splužijo Vršiča in ko prebijanje do Bovca po ovinkasti Sloveniji resnično jemlje pogum – idilično mesto s podrto smučarsko infrastrukturo bi si zaslužilo kaj boljšega!

A poglejmo z drugega zornega kota. Je to kaj takega, če se iz enega mesta v državi do drugega pelješ skozi Italijo? Je prelaz Predel in tistih nekaj kilometrov po naši zahodni sosedi do Rateč res nekaj bogokletnega? Govorim o stanju duha. Mar ne gredo Avstrijci, če vozijo iz Innsbrucka v Salzburg, skozi Nemčijo? In ne govorite mi, da sta Nemčija in Avstrija nekaj povsem drugega kot Slovenija in Italija – vsi smo člani EU in šengenskega območja.

Zakaj ne bi Slovenci in Italijani skupaj posodobili Predel, recimo? Še več. Če v navigacijski program ViaMichelin vneseš relacijo Ljubljana- Bovec in če dodaš možnost, da se raje voziš po avtocestah, te usmerijo prek dveh držav – skozi karavanški predor (še tako napredno orodje ne more slediti večnim obnovam in zaprtjem predora!) najprej v Avstrijo in potem do Trbiža v Italiji, kjer pred plačilom cestnine zapustiš italijansko avtocesto in potem čez Predel v Slovenijo.

V čem je težava? V glavah. Poglejmo še drugi tir do Kopra. Bogokletna je misel, da bi obstoječi tir razbremenili tako, da bi Koper s šestimi kilometri proge povezali z italijanskim železniškim omrežjem – ta različica bi bila 21 kilometrov krajša kot predvidena zdajšnja in bi stala bistveno manj kot 1,4 milijarde evrov.

Več lahko preberete na strani Financ.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.