Prvo branje novega družinskega zakonika se je pokazalo kot le še eno v vrsti poglavij slovenske sprtosti in nedržavnosti.
Splošno vodilo pri spremembah zakonodaje je, da je potrebno vedno ščititi pravice najšibkejšega subjekta – pri tem zakonu pa predlagatelju dejansko ni šlo toliko za pravice otrok kot za pravice njihovih raznovrstnih staršev.
Drugo pomembno vodilo je, da se z zakonom ureja materija takrat, ko obstaja znatno število oseb, zaradi katerih je zakonsko urejanje materije nujno. To sicer zagotovo velja za različne že obstoječe življenjske in družinske skupnosti, zagotovo pa ni pereče vprašanje istospolnih posvojiteljev.