Terezin – duhovna izkušnja Dantejevega Pekla

Za mnoge je bil Terezin končna postaja, za nekatere pa le vmesna na poti v Auschwitz. Večina se jih ni nikoli več vrnila. Med njimi je bilo na tisoče otrok. Odraščali so v skrajni bedi in ponižanju. Danes je v visokih, sivih in turobnih stavbah muzej.

Auschwitz: kako so ugasnile zadnje iskre življenja patra Kolbeja

Konec julija 1941 so iz taborišča pobegnili trije ujetniki, zaradi česar so izbrali deset ljudi, da bi jih za kazen v bunkerju izstradali do smrti, da bi s tem druge ujetnike odvrnili od podobnih poskusov pobega. Ko se je jokajoč zgrudil eden od izbranih mož, oče osmih otrok, in začel glasno tožiti, je Maksimilijan Kolbe prostovoljno stopil na njegovo mesto, čeprav ni bil izbran med deseterico z lakoto obsojenih na smrt.

Fotograf iz Auschwitza

Septembra in oktobra so v številnih evropskih mestih praznovali 20. Evropske dneve judovske kulture. V tem duhu sem poiskal knjigo, ki s svojo vsebino opozarja na holokavst milijonov Judov in Poljakov med drugo svetovno vojno. … Beri dalje

Sanjači novega človeštva

Ko je papež zatrdil da se krutost ni končala v Auschwitzu, je prekinil s to selektivno logiko spominjanja, ki trpljenje enih poveličuje, drugih zamolčuje. Še zlasti je to početje krivično, ko z njim utemeljujejo diskriminacijo med živimi. Zaradi šoe ima namreč tisti, ki je v Izraelu jud, podoben status, kakor ga je imel belec v času apartheida v Južni Afriki.

Manfred Deselaers: “Ko me vprašajo, kje je bil Bog v Auschwitzu …”

Kaj se je torej zgodilo z ljubeznijo v življenju Rudolfa Hössa, poveljnika Auschwitza, je postalo moje osrednje vprašanje v knjigi. Čutil sem, da to moram narediti, kajti če nima smisla govoriti o Bogu v Auschwitzu, potem nima smisla govoriti nikjer drugje. In kako naj govorim o Bogu, če moja vera tukaj ne deluje?

Kristus v Hudi jami

Francoski filozof, teoretik postmodernega ateizma, André Glucksmann je pred poldrugim desetletjem spisal knjigo Tretja smrt Boga. V njej pravi, da je Bog umrl trikrat: prvič na križu, drugič v knjigah Marxa in Nietzscheja, tretjič v … Beri dalje

Slovenska trava ni nič bolj zelena

Nekaj je hudo narobe z družbo, ki ne želi pokopati svojih mrtvih, jim postaviti spominske centre in državna obeležja, kaj šele, da bi preganjala odgovorne za njihovo smrt. Vsi, ki so kdaj umrli oziroma bili pokončani na slovenskem ozemlju, sodijo v kolektivni spomin in podzavest slovenskega naroda.

Zaton človečnosti

27. januarja je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan je namreč Rdeča armada osvobodila preživele taboriščnike, ki so jih za seboj pustili nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Letos mineva 66 let odkar … Beri dalje