Pismo bralke. G. Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a!
To, da je bilo na dan stavke javnega sektorja (18.4.2012) v vrtcih in šolah prisotno le zelo majhno število otrok po vašem mnenju kaže, da so starši oz. državljanke in državljani nedvomno podprli prizadevanja Sviza za ohranitev kakovostnega šolstva.
Resnično ne vem, kako ste prišli na idejo, da odsotnost otrok pomeni podporo stavki (še zlasti, ker stavka sam ni imela prav dosti skupnega s prizadevanjem za kakovostno šolstvo). Ste morda izvedli anketo med starši? Starši namreč pravzaprav sploh nismo imeli izbire otroke pripeljati v šolo/vrtec ali pa kako drugače poskrbeti za varstvo; postavljeni smo bili pred dejstvo, da tisti dan vrtci in šole ne bodo odprti, če pa kdo res ni mogel drugače, pa je moral nekaj dni prej to sporočiti. Poznate koga, ki želi priti npr. v muzej kljub temu, da takrat ni uradno odprt? In nikoli ni bilo govora o tem, da lahko v vrtec/šolo pripeljemo otroke tisti, ki se s stavko ne strinjamo, ostali pa naj za otroke poskrbijo drugače!
Zato protestiram proti vaši zlorabi števila prisotnih/odsotnih otrok tisti dan v vrtcih oz. šolah! In vas že sedaj obveščam, da bodo ob morebitni ponovni stavki moji otroci tisti dan v vrtcu in v šoli.
Čeprav bom med tistimi, ki me bodo varčevalni ukrepi (če bo sprejet sedanji predlog) najbolj prizadeli – zaposlena v javnem sektorju, majhni otroci, velika družina … pa se vendarle s stavko ne strinjam! Če smo v družini na tesnem z denarjem, ne bom omejila stroškov otrokom in možu, sama pa bom nemoteno zapravljala naprej. Vsi smo na istem! Ne samo gospodarstvo, tudi javni sektor moramo biti pridruženi varčevanju. Pa če mi (nam) je to všeč ali ne!
Zato vas prosim, da “odrastete” – majhen otrok trmasto vztraja pri svojem in se ni pripravljen ničemur odreči, večji pa že razume, da če (denarja) ni, ga pač ni! Raje se začnite resnično pogovarjati in pogajati, da boste vsi skupaj našli najboljšo rešitev za vse nas!
Marija Burnik
Foto: DKPS
