Kdor trdi, da sprava ni možna, je obupal nad človekom. Dostojanstvo vsakega človeka, njegova vest, ki je odprta za resnico in prizadevanje, da bi v življenju ravnal tako, kot je dobro in prav, so tista najbolj splošna antropološka (filozofska) izhodišča, ki so skupna prav vsem, ki imajo resnično voljo in pripravljenost za spravo. Pri tem razmišljanju ne bomo analizirali konkretnih dogodkov, ampak bomo poskušali podati nekatera načelna izhodišča in vsebinske poudarke, ki morejo biti podlaga za spravo. Osredotočili se bomo na osebno raven, na tisti notranji kozmos človeške duše in srca, a tudi na družbeno raven, saj to osebno dogajanje pomeni tudi novo kvaliteto medsebojnih odnosov v prizadevanjih za plemenitejše življenje.
Škof Anton Jamnik v Sobotni prilogi Dela
