Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Kot otrok sem rad spremljal starše pri delu v gozdu. Oče mi je pravil, da je njegov stari oče, moj praded, na tedaj golo reber nosil želod, da zdaj pod hrasti grabimo listje. On ni užil sadov tega svojega dela; nekaj jih je bil deležen njegov sin, večine pa šele vnuk, moj oče z družino. Vsi v tej vrsti so poskrbeli tudi za to, da bo čez petdeset in sto let imel kdo to obdelovati in uživati.

Na ravni države je za dolgoročen pogled odgovorna vlada. Skrbeti mora za to, za kar so po naravnem redu in čutenju rodove nazaj skrbeli moji predniki na ravni majhne hribovske kmetije: da bomo imeli kje živeti in da bo vedno imel kdo prijeti za vile, sesti za traktor, stopiti za točilni pult, prijeti za skalpel, se postaviti za teodolit …

Poglejmo, kako zadnjih nekaj vlad skrbi, da bo imel kdo delati: statistična dejstva, klic gospodarstva, vladni dokumenti in komentar.

Primanjkljaj

Ker je premalo rojstevOd leta 1980 rojevamo premalo otrok za dolgoročno obnavljanje prebivalstva: od leta 1980 do 1992 kar 81 tisoč premalo. Na začetku leta 2018 je bil torej primanjkljaj starejših od 25 let in mlajših od 37 let iz tega naslova enak 81.000, kar je 9 % od 937 tisoč zavarovancev oktobra 2018. V začetku leta 2028 bo primanjkljaj starejših od 25 let in mlajših od 47 let 204.000 (22 % zavarovancev), v začetku leta 2038 pa bo primanjkljaj starih od 25 do 57 let iz naslova premalo rojstev 302.000, kar je 32 %.

Jože Kurinčič je 27. januarja v osvežilnem Družininem »prepihu« zapisal, da se je leta 2018 rodilo za 30 šolskih oddelkov otrok manj kot leta 2017; tudi po letu 2038 se bo primanjkljaj ljudi v delovni starosti povečeval.

Ker se izseljujemoPo letu 2000 se je letno več državljanov Republike Slovenije odselilo kot priselilo.

Primanjkljaj se je leta 2012 početveril glede na leto 2011 in odselitve so za 5450 oseb presegle preselitve. Negativna bilanca se je potem povečevala in leta 2017 dosegla 6583 oseb, odselilo pa se jih je 9871. V letih 2012–2017 se je odselilo 35020 slovenskih državljanov več, kot se jih je priselilo, in trend kaže povečevanje letnega primanjkljaja.

Od 6583 (neto) odseljenih leta 2017 jih je bilo 5302 starih med 20 in 64 let. Večina torej v delovni starosti, kar od leta 2012 dodatno povečuje primanjkljaj te starostne skupine za približno 5000 letno.

Klic gospodarstva

Samo Hribar Milič, dolgoletni generalni direktor GZS, je septembra lani na Radiu Prvi potožil, da gospodarstvo ob prilivu 20.000 novih moči letno ne more delovati tako kot pred leti ob prilivu 30.000.

Simona Drevenšek 5. oktobra 2018 v Delu navaja izvršnega direktorja Celjskega sejma Roberta Otorepca : »Vse več naših podjetij, predvsem izvozniki, se srečujejo s tako hudim pomanjkanjem delovne sile v Sloveniji, da ne morejo sprejeti vseh naročil, ki jih dobijo od tujih naročnikov.«

V komentarju gospodarske rasti smo 30. novembra 2018 na Radiu Prvi slišali tudi: »55 % novo zaposlenih so tujci. Postrgali smo, kar se je postrgati dalo.«

Maja Grgič v Delu 5. decembra 2018 zapiše, da bi si, kdor ne vidi »vsesplošnega pomanjkanja delovne sile …, moral umisliti nova očala

Podjetja so odpirala nova delovna mesta, iskala kandidate, a na skoraj polovico objav niso prejela niti ene ponudbe za zaposlitev. »Vedno bolj očitno je, da v Sloveniji ni dovolj ljudi za potrebe podjetij. Podjetja te izzive vedno bolj rešujejo z zaposlovanjem tujcev, vendar tudi to ni dovolj za trenutne potrebe podjetij v Sloveniji,« opozarja Adecco v pregledu trga dela za leto 2018 in napovedi za 2019. »Bazen tistih, ki so dovolj usposobljeni, da lahko takoj začnejo opravljati delo, je skoraj prazen … Delodajalci bodo v prvem polletju 2019 iskali 35.500 delavcev, od tega 18.200 za nova delovna mesta« (Milka Bizovičar, Delo, 14. decembra 2018).

Silva Čeh 17. decembra 2018 v Delu zapiše: »Čez dobro desetletje bo torej na trgu dela 175.000 manj prebivalcev, starih od 24 do 65 let, kakor zdaj, ko je tudi že jasno, da se na tem trgu bije huda bitka za delovno silo. Slovenija se na te izzive ne odziva dovolj hitro …«

Božena Križnik v Delu 21. decembra 2018 navaja mnenje gospodarstvenikov, da »kadrovska vrzel, ki je posledica staranja prebivalstva, ogroža razvoj gospodarstva in prihodnost Slovenije«.

Od Nejca Goleta v Delu 3. januarja 2019 izvemo, da je 70 % velikih in 50 % majhnih podjetij decembra 2018 imelo težave pri iskanju kadrov.

Vse kaže, da uvodna psalmistova misel velja tudi na ravni države.

Kaj pa vlada?

Na njeni spletni strani najdemo Strategijo dolgožive družbe in Strategijo Slovenije 2030, ki omenjata prebivalstvene probleme, vendar olepševalno, kot oviro za večje izboljšanje in hitrejši razvoj, ne pa kot hudo grožnjo sedanji ravni blaginje. Izvemo tudi za nekatere potrebne ukrepe, toda le po imenu; ničesar o tem, koliko novih zavarovancev naj bi ti ukrepi prinesli, niti kolikšen primanjkljaj bi bilo treba zapolniti.

Strategija razvoja Slovenije 2030 – »nov krovni razvojni okvir države, ki … postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije« – v nobeni od petih strateških usmeritev niti v dvanajstih razvojnih ciljih, celo pri cilju Gospodarska stabilnost ne, ne pokaže zavedanja ogromnosti grožnje pomanjkanja ljudi v delovni starosti in ne poda številčne ocene zanj. Med 30 številčnimi ciljnimi kazalniki ne najdemo totalne mere rodnosti, odseljevanja državljanov, priseljevanja tujcev, razmerja med zavarovanci in upokojenci.

Nekdanji minister Dušan Mramor pa je za Delo 1. decembra 2018 Aliju Žerdinu povedal, da je »na srednji rok ključna determinanta slovenske ekonomske situacije demografska slika«.

Plujemo proti ledeni gori

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Če se vlada po letu 2012, začetku množičnega eksodusa, ne bi hvalila z zmanjševanjem brezposelnosti, ampak bi pogledala nekaj let naprej in naredila, kar se je še dalo, bi nam lahko prihranila nekaj deset tisoč ljudi.

Samo vlada lahko naroči UMAR-ju, naj izračuna gospodarsko škodo, ker v letu 2018 zaradi pomanjkanja delavcev ni bilo mogoče sprejeti vseh naročil. Ali škodo, ki jo predstavlja 35.000 izseljenih, saj je vložek države gotovo znan za vsak poklic.

Na spletni strani Večera lahko preberemo informacijo Franca Bogoviča Urošu Esihu z dne 5. januarja 2019, da Nemčija potrebuje vsako leto 400.000 novih priseljencev, kar je 11. januarja 2019 zapisala tudi Barbara Kramžar v Delu. Od vlade pričakujemo ustrezno oceno za Slovenijo. Če lahko predvidi samooskrbo z mlekom, lesom, premogom …, naj oceni in objavi samooskrbo z delovnimi rokami in bistrimi glavami za nekaj desetletij naprej. Vsi in posebej gospodarstvo imamo pravico do tega podatka.

Nova očala ne bodo dovolj

Število upokojencev se je od leta 2008 do 2017 povečevalo povprečno za 8775 letno in bo še naprej rastlo; število ljudi v delovni starosti se bo zmanjševalo za deset do petnajst tisoč letno. Bog se usmili upokojencev in vseh drugih, katerih vlada reševanja tega problema ne vidi kot prednostno nalogo.

Pred 25 leti sem se kot državni sekretar na ministrstvu odločno boril za proračunski delež za ukrepe družinske politike. Ministrica mi je za novo leto podarila meter. Vladi ne bodo dovolj nova očala: podariti ji bo treba daljnogled.