O svetovnem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

Helena Kregar

Učitelju se danes poraja veliko vprašanj o smislu, pomenu in vrednosti njegovega dela. Pa tu ne mislim le na materialno plat oziroma na plačo, pač pa na pomen in vrednost znanja ter na vlogo učitelja v družbi danes.
Pa naj najprej razmislim o zaupanju v učiteljevo delo. Po kakih 18 letih šolanja človek lahko postane učitelj. Najprej njegovo znanje preverijo učitelji, dajo mu diplomo, magisterij ali celo doktorat. Potem ga po strokovni plati preveri še država in mu da strokovni izpit. Postane učitelj in njegova plača je primerljiva s prodajalčevo v Hofferju ali Lidlu. V njegovih rokah in v naročju njegovega znanja se znajde 20 do 30 otrok.

Učitelj si lahko pridobi zaupanje otrok, pri starših pa se velikokrat zaplete

»Z otroki je še najlaže,« pogosto rečemo. Če jih znaš imeti rad in jim postaviti smiselne meje, ti zaupajo, sodelujejo in se veselijo znanja. Za marsikoga lahko postaneš navdih, idol, nepozaben in celo usoden za izbiro poklica in življenjske poti. A kakšne bitke se skrivajo za trditvijo »postaviti meje«! Te je preskusil vsak učitelj na svoji koži. Marsikdo si teh bitk ne želi in se vanje ne spusti, nekaterih jih ne zdržijo in zamenjajo službo. »Šola s podivjano mularijo me ne bo več videla!« Zato učiteljev, predvsem moških, vsepovsod manjka.
In kako je z zaupanjem s strani staršev? Neredko posegajo v učiteljevo delo s svojimi principi in pravili, ki naj bi veljali za njihovega otroka. Težko sprejmejo red in pravila šole, uveljavljajo svoj red in zlahka učitelju zagrenijo delo in okrnijo njegov ugled pri otroku. Nezaupanje staršev je danes eno največjih bremen učiteljevega dela.

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem

Koliko podpore in spodbude da dober ravnatelj svojim učiteljem! Kako odlične so šole, v katerih ravnatelj učiteljem zaupa, jih ceni in spoštuje, ščiti pred kritiko, pritožbami in komentarji staršev. Zlata vreden je ravnatelj, ki na pravo mesto postavi vpliv in želje staršev in ki otrokom pokaže, kakšna je njihova vloga in njihov prostor v šoli. Učiteljem pa dopusti ustvarjalno poučevanje in delovanje v raznih projektih.

Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?

Če se primerjamo z učitelji drugih držav Evropske zveze, v oči bode nekaj primerjav. Izobrazbena raven za poučevanje tako v osnovnih kot v srednjih šolah in gimnazijah je pri nas za stopnjo višja. Napredovanje je pri nas pogojeno z delom v projektih, drugje z leti poučevanja, ki štejejo tako, da se učitelj pomika po ugledu in plači navzgor. Pri nas tega praktično ni: učitelj je po letih izkušenj v razredu vreden enako kot učitelj na začetku kariere. Če učitelj zgodaj na karierni poti doseže najvišji naziv svetnika, v nadaljnjih letih ne more več napredovati in spet dela le iz svojega etičnega zanosa. Ironično je, a država učitelja iskreno ceni: spodbuja ga in omogoča mu, da ne dela zaradi plačila, pač pa iskreno, le iz prepričanja v svoje poslanstvo.

Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi

Kaj pa družba – tudi ta kaj pričakuje od učiteljev? Morda smo učitelji sami sprejeli držo, v kateri se javno, v družbi ne želimo izpostavljati s svojim mnenjem. Ne bom trdila, da se bojimo. Ne. A nočemo biti videni in slišani. Svojega mnenja o problemih družbe ne želimo javno izražati. Radi smo v miru svoje zbornice in svojega razreda. Radi imamo pedagoški mir in tudi potrebujemo ga. Družba nam zaupa, da tega miru ne bomo kalili s svojimi pogledi. Hrup, ki ga zažene rumeni tisk takoj, ko ni tako, je tako hud in bobneč, da se mu učitelj raje odpove. Zanimivo je, da še na družabnih omrežjih raje objavljamo prisrčne dogodke iz osebnega življenja kot kako resno mnenje ali pomislek o stanju v družbi.

Odgovor na uvodno vprašanje, kdo zaupa slovenskemu učitelju, je torej jasen: zaupajo mu vsi! Otroci, starši, ravnatelj, izobraževalni sistem in slovenska družba. Najbolj pa odmev, ki ga sproži njegov glasni, kritični pogled na svet, v katerem živimo. Osebno pa sem prepričana, da je najvišja vrednost učiteljevega dela to, da prek mladih ljudi oblikuje družbo in njene vrednote.