Revija Reporter se že skoraj leto dni načrtno trudi, da bi diskreditirala delovanje stranke NSi in vodjo njene poslanske skupine mag. Mateja Tonina. Novinarji v Reporterju se pri tem početju sklicujejo predvsem na nepreverjene govorice in polresnice, pogosto pa različne izjave predstavnikov NSi preprosto iztrgajo iz konteksta, jih enostransko predelajo po svojem okusu in potem prikazujejo kot edine zveličavne resnice. Ustvarjanje in objavljanje takšnih »resnic« v stranki razumemo kot jasno namero, da se Novo Slovenijo in njene vidne člane diskreditira in posledično okrni zaupanje javnosti v njihovo delo.
V najnovejšem Reporterjevem uvodniku si je tako odgovorni urednik Silvester Šurla privoščil zapis, da naj bi v zadnjem soočenju v oddaji Tarča mag. Matej Tonin pritrjeval tezam Gregorja Golobiča v zvezi z Zoranom Jankovićem. Kdor si bo pogledal posnetek omenjene oddaje bo jasno videl, da to ne drži in da je mag. Tonin stališčem Gregorja Golobiča odločno nasprotoval. Šurla velik del uvodnika posveča analizi kampanje proti EU, vendar ni premogel toliko resnicoljubnosti, da bi omenil, da je mag. Matej Tonin v oddaji edini izrecno opozoril, da je evroskepticizem slaba izbira in da se Sloveniji ne piše nič dobrega, če bomo za svoje težave krivili EU.
Da bo mera polna, je v Reporterju danes izšel tudi posebni članek, kjer Igor Kršinar »analizira« odnose med člani in vodstvom NSi. Članek ponovno temelji na napol preverjenih informacijah in dobro znanih besednih zvezah »naj bi«, ki novinarju omogočajo, da v primeru odškodninske tožbe zaradi takšnega pisanja stisne rep med noge in pač reče, da je članek napisan na podlagi domnev in informacij, ki jih je prejel od nekih tretjih oseb. Takšno novinarstvo je neprofesionalno in si prej kot novinarstvo zasluži oznako pisunstvo.
Nova Slovenija
Odziv mag. Mateja Tonina na zapise v Reporterju
Naj pojasnim, kaj sem pravzaprav rekel v pogovoru za Delo: “Če hočemo postati največji, moramo širiti svoj prostor, za to pa moramo ljudem pokazati, kako bomo jutri bolje in lažje živeli. Če hočemo spreminjati Slovenijo na bolje, nas mora zanimati prihodnost, in to zanima mlado ekipo v NSi. Obstajajo pa v stranki ljudje, ki jih tudi zaradi osebnih travm zanimajo pretekle zgodbe in nerazčiščena zgodovina”. Novinar Reporterja Igor Kršinar je v članku in tudi nekaterim funkcionarjem NSi mojo izjavo zlonamerno interpretiral, češ “mlade v NSi zgodovina ne zanima, trpljenje žrtev komunističnega režima se jim zdi nepomembno, zanima jih samo prihodnost”, čeprav sem mu kar pol ure razlagal vse okoliščine in kontekst izjave. Če ni verjel meni, da je njegova interpretacija popolnoma napačna, bi resnico lahko preveril tudi pri novinarskem kolegu iz Dela.
Izjava v Delu povzema stavke iz daljšega pogovora, ki sem ga imel z novinarjem Dela Zoranom Potičem. Povedal sem mu, da je pravica do pokopa in poprava krivic osnovna civilizacijska norma, ki jo mora zagotoviti vsaka država. Slovenija jo še ni. Povedal sem mu, da imamo v stranki različne ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi stvarmi. Za mlajši del stranke sem dejal, da se trenutno osredotoča na pripravo gospodarskega programa za izhod iz krize, da pa imamo v stranki tudi nekatere, ki so v času komunističnega režima veliko pretrpeli, zato razumljivo zaradi svojih travmatičnih izkušenj več pozornosti posvečajo aktivnostim za popravo krivic in razjasnitvi nerazčiščene zgodovine. Jasno je, da se stranka ni odpovedala stališčem, s katerimi je prišla v parlament. V nadaljevanju sem še dodal, da v teh kriznih časih Slovenija potrebuje dobre rešitve za izhod iz krize. Moj poudarek je bil na tem, da za preboj med največje stranke, poleg boja proti totalitarizmom in boja za popravo krivic, potrebujemo tudi dober gospodarski program. Nikjer v Delovi izjavi ni mojega poziva, naj se nehamo boriti za popravo krivic, nikjer v moji izjavi ni zaničljivega odnosa do žrtev totalitarizma. Največ kar mi lahko očitajo je, da sem nerodno orisal zanimanja posameznih članov NSi. Sicer pa, če se člani stranke ukvarjajo z različnimi temami, lahko to le prispeva k učinkovitejšemu delu stranke.
V zvezi z izstopom Radovana Cerjaka sem novinarju Kršinarju povedal, da me odvetnik Cerjak neupravičeno krivi za vse njegovo nezadovoljstvo. Povedal sem mu tudi, da sem videl veliko spremembo pri odnosu do stranke na strani odvetnika Cerjaka v trenutka, ko smo zavrnili možnost, da bi s poslansko skupino sklenil pavšalno pogodbo o svetovanju. Obrazložil sem mu tudi zakaj. Zato, ker smo namesto tega zaposlili izkušeno pravnico za polni delovni čas. Domnevam, da tega dela zgodbe v Reporterju ni bilo, ker sta Igor Kršinar in Radovan Cerjak dobra prijatelja. Prav tako v Reporterju ni bila omenjena informacija, da je stranka ob tem, ko je Cerjaka izgubila, kar obžalujem, pridobila več kot sto novih mladih članov.
In še glede slavnega glasovanja, ki se mu v Reporterju skoraj v nobeni številki ne izognejo. Pri vsej zgodbi ves čas izpostavljajo samo mene, ker vedo, da me na takšen način učinkovito diskreditirajo. Resnica je, da za končni rezultat isto odgovornost kot sam nosita tudi preostali dve pomladni stranki. Seveda pa v Reporterju vedno pozabijo pripisati, da če bi dva poslanca SDS in štirje poslanci SLS glasovali proti, slavnega predsedniškega dodatka ne bi bilo. Za sedanjo ureditev instituta nekdanjega predsednika države torej enako odgovornost nosijo vse tri pomladne stranke.
Načrt in naloga Reporterja je jasna. Stalno morajo ustvarjati dvome v moje delovanje. Vsa moja srečanja morajo predstaviti kot velike teorije zarote. In to samo zato, da škodijo mojemu ugledu v javnosti in da v NSi vnesejo nemir. Verjamem, da bi v času pred prihodnjimi volitvami marsikomu koristila destabilizirana NSi, vendar se želje po rasti in napredku NSi ne da ustaviti.
Matej Tonin
Vir: Nova Slovenija
Lidija Drobnič: Toninova izjava je bolj sramotna kot tista o drugorazrednosti
O dogajanju v NSI so prejšnji teden pisali tudi provladni mediji. V Delu so pozdravljali slovo od »dokaj radikalne politike«, s katero je NSI prišla v parlament. Ob tem je Tonin za Delo dejal, da se je Cerjak za izstop iz NSI odločil zaradi »osebne note, ki izvira iz nerealiziranih želja«.
Tonin se po pisanju Dela strinja, da je verjetno za marsikoga moteče, ker želi postati NSI najmočnejša stranka na desnici. »Če želimo postati največji, moramo širiti svoj prostor, za to pa moramo ljudem pokazati, kako bomo jutri bolje in lažje živeli. Če želimo spreminjati Slovenijo na boljše, nas mora zanimati prihodnost, in to zanima mlado ekipo v NSI. Obstajajo pa v stranki ljudje, ki jih tudi zaradi osebnih travm zanimajo pretekle zgodbe in nerazčiščena zgodovina,« je še za torkovo izdajo Dela pojasnil Matej Tonin.
V zadnjem Toninovem stavku se je prepoznala ustanovna članica SKD in NSI Lidija Drobnič, ki je bila po vojni kot gimnazijka zaprta v komunističnem taborišču: »Izjava poslanca Tonina o izstopu odvetnika Cerjaka in njegovih ´nerealiziranih željah´ je preveč žaljiva in nespodobna, da bi smela dobiti podporo v demokratični stranki. Usmeritev v širitev prostora je nejasna in nima nobene podlage v aktih stranke. Širiti se je treba v višino in ne v plehko širino. Prizadevanje za popravo krivic, ki jih je povzročila rdeča revolucija, označiti za osebne travme in pretekle zgodbe, pa je ogledalo za človeka brez sočutja za strašno gorje, ki je prizadelo in še prizadeva velik del naroda, zlasti tistega, ki voli Novo Slovenijo. Ta izjava je bolj sramotna kot tista o drugorazrednosti.«
Podpredsednik NSI Aleš Hojs Toninovih izjav ne želi komentirati, a hkrati trdi, da ni mlada ekipa edina, ki želi misliti na prihodnost, kajti starejši prav tako želijo, da bi ljudje bolje živeli v prihodnosti, vendar z razčiščeno zgodovino: »Prav je, da svojci žrtev povojnih pobojev zvedo, kje so pokopani njihovi najbližji in da se jih spominjajo. Narod, ki ne pozna lastne zgodovine, jo bo prej ali slej ponovil, česar si v Sloveniji nikakor ne želim.«
Glede Cerjakovega izstopa pa ni Toninovega mnenja: »Ne poznam neuresničenih želja Radovana Cerjaka, vedno je deloval izrazito v korist NSI in zanjo žrtvoval veliko prostega časa. Pri ustavnem sporu v zvezi s Titovo cesto je delal iz čistega altruizma, da se vrnemo v parlament. Njegov izstop je udarec za našo stranko, vzeti ga je treba resno in se pogovoriti o vzrokih , ne pa zamahniti z roko, češ da bodo prišli novi.«
Tudi Mojca Kucler Dolinar, pravosodna ministrica v senčni vladi NSI, je bila osupla zaradi izstopa Radovana Cerjaka, saj ga ceni kot kolega pravnika in človeka z razumnim pogledom na dogajanje v slovenski družbi: »Kriterij za našo stranko je dosežek, pod katerega se je podpisal odvetnik Cerjak, ne pa dejanja, ki gredo v nasprotno smer – v podpiranje totalitarnih ostankov.« Izjava Mateja Tonina glede preteklosti je po njenih besedah »nespoštljiva ne le do somišljenikov v NSI, temveč vseh, ki so nosili breme totalitarnega nasilja v naši državi v kakršnikoli obliki. To breme ni stvar posameznika, temveč naroda. Že na sobotnem posvetu naše stranke sem poudarila, da se moramo prav zato, ker nas zanima ´kako bomo jutri bolje in lažje živeli´, rešiti gospodarskih in političnih škodljivih posledic iz preteklosti. Dodam naj še, da izviram iz obrtniško-podjetniške družine in vem, kakšne boje sta, na koncu sicer uspešno, bila moja starša v osemdesetih in devetdesetih letih kot režimu nenaklonjena človeka. Jaz zaradi tega nimam prav nobenih ´osebnih travm´. Prav nasprotno. Spoznanje, da pošteno delo in resnica na koncu zmagata, mi daje moči za moj vsakdanjik. Pogosto pa opažam v pogovorih z mladimi, da je FDV odlično opravila svojo nalogo in pripomogla, da mnogi njihovi diplomati ne zmorejo več povezati vzrokov in posledic.«
Vir: Reporter
Pripis uredništva: zaradi celovitosti informacije smo naknadno objavili članek Igorja Kršinarja in celoten odziv NSi
