Politika levičarskih vlad Slovence potiska v beli svet

Politika levičarskih vlad hujši nož v srce, kot je neki sto let star zemljevid.

Komik na čelu slovenske vlade je javnosti je pred nekaj tedni namesto komedije postregel z malo dramatike. Ob obletnici trianonske pogodbe, pogodbe, po kateri je Madžarska izgubila dve tretjini ozemlja in o kateri Šarčeva izbranka za evropski parlament nima pojma kljub magisteriju iz mednarodnih odnosov, so Madžari objavili zemljevid predtrianonske Madžarske. Razen Prekmurja, ki je v Sloveniji, je to nekdanje madžarsko ozemlje danes v sestavi šestih držav, pa se kljub temu nihče iz teh držav razen našega dramatičarja, ki je kričal o »nožu v srce«, ni vsajal. Ker imajo v nasprotju s Slovenijo na oblasti voditelje, ki ločijo, kaj je nostalgija in kaj realnost.

Politika levičarskih vlad Slovence dejansko potiska v beli svet

Tudi mnogi Slovenci si radi ogledamo Kozlerjev zemljevid Zedinjene Slovenije. Radi se deremo, Trst je naš, ter sanjamo o slovenski Koroški in Istri, pa kaj. Realnost je takšna, da so meje tam, kjer so. Tudi, če bi bila po kakšen čudežu Zedinjena Slovenija ustanovljena, bi bili v njej Slovenci manjšina. In to zaradi demografskega noža v srce, ki smo si ga zabil kar sami. S splavi, ki so v letih 1955-2015 »pobrali« okoli 600 tisoč bodočih Slovenk in Slovencev (in še vsaj pol milijona njihovih otrok in vnukov), ter za nameček še s tridesetletno politiko levičarskih vlad, ki Slovence dejansko potiskajo v beli svet, nadomeščajo pa jih priseljenci z balkanskega območja.

Koliko je teh priseljencev, nihče ne ve natančno, ker so levičarske vlade ukinile popisovanje prebivalstva po narodnosti. Po grobih ocenah je 10-15 odstotkov slovenskih državljanov rojenih v tujini in še približno enako število je priseljencev, ki (še) nimajo državljanstva. Lahko bi rekli, da je to za Slovence precej hujši nož v srce, kot je neki sto let star zemljevid.

In zabavljač iz Šmarce tudi ne vidi problema v novih priseljencih iz afroazijskih dežel, ki lazijo čez slovenske meje, ki ugrabljajo državljane, napadajo otroke, kradejo, uničujejo in smetijo povsod, kamor pridejo; v priseljencih, od katerih, kar kažejo izkušnje iz mnogih evropskih mest, lahko dobesedno pričakujemo nož v srce …

Lahko bi rekli, da je to za Slovence precej hujši nož v srce, kot je neki sto let star zemljevid.

vir: Demokracija, 2019