Aprila letos mineva 43 let od smrti najbolj znanega temnopoltega Američana v zgodovini Združenih držav Amerike Martina Lutherja Kinga Jr.. Kot se je izrazil Ken Connor v članku z naslovom: Answering the Call with Feet of Clay, objavljen v Catholic Exchange, je bil King človek, čigar sanje so inspirirale generacije in spremenile Ameriko za vedno. Po drugi strani pa je bil tudi človek, ki se je boril z osamljenostjo in depresijo, imel ljubice, ter se prekomerno prepuščal hrani in pijači.
Connor navede še par tovrstnih znanih primerov. Thomas Jefferson je bil lastnik sužnjev, ki nikoli ni osvobodil svoje temnopolte ljubice ali sina, ki mu ga je rodila. Po drugi strani pa je postavil temelje, ki so vodili do ukinitve suženjstva ter do enakih civilnih pravic vseh Američanov. Richard Nixon bo v spominu ljudi ostal za vedno z afero Watergate, čeprav je po drugi strani dosegel zavidljive zunanje politične rezultate, vključno z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov s Kitajsko. Nenazadnje, v Stari Zavezi je David označen kot največji kralj Judov, čeprav lahko beremo, da je celo moril in prešuštvoval (2 Sam:11, 1-27).
Podcenjevanje lastnega ljudstva
Ko je Slavko Bobovnik v ponedeljkovih Odmevih večkrat ponovil vprašanje Miranu Potrču o še smiselnosti vztrajanja te vlade, je Potrč, kot da ne bi razumel vprašanja, zatrjeval, da ta vlada ni predlagala referenduma o zakonu o malem delu, da so se nasprotniki lotili umazane kampanje in številnih laži in manipulacij itd. Morda so se res, in tudi res je, da vlada ni predlagala referenduma. Ampak saj to sploh ni bistvo problema. Bistvo problema je, da vlada ne uspe prepričati volivcev v dobre namene svojih predlogov in predvsem, da podcenjuje lastno ljudstvo, dvomi v njihove sposobnosti ločevanja zrna od plevela. Drži, da nekateri tega res ne znajo. Ampak ne štiri petine volivcev!
Pahor z drugega planeta
Tik pred referendumom so prvaki koalicije imeli novinarsko konferenco v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Med drugim je Pahor izjavil sledeče: “Če je bilo na začetku mandata še kaj dvomov, potem jih danes ni več. Sestavljamo reformno koalicijo, Slovenijo vodi reformna vlada. Ker je tako, smo leta 2011, ko je sicer recesija za nami, a se gospodarska kriza nadaljuje, na varni strani radarja, ko gre za vprašanje naše gospodarske in finančne stabilnosti”. Če ste to novico prebrali na portalu RTV Slovenija, ste lahko iz komentarjev bralcev pod člankom nazorno ugotovili, zakaj je referendum tako odločno padel. Če že nič drugega, je volivce h glasovanju proti na referendumu dokončno prepričala ta izjava Pahorja. Kot da Pahor živi na drugem planetu, popolnoma ločen od svojih volivcev.
V Sloveniji imamo tako par ključnih ljudi, par Supermenov, ki so ograjeni s svojo vojsko zvestih podanikov, ki ne upajo niti podvomiti v sposobnosti svojih voditeljev. Kaj šele, da bi Supermeni sami podvomili vase. Oni se vendar žrtvujejo na oltarju domovine. Zato jim niti na misel ne pride, da bi odstopili z javne funkcije. Saj vendar niso storili nič napačnega. Ljudstvo je tisto, ki ne razume, ljudstvo je zaslepljeno. Ljudstvo je podvrženo demagogiji in manipulacijam. Nekateri celo iz zapora vpijejo, da so žrtve političnih iger. Kljub temu, da jih ne bi mogli uvrstiti niti v drugo kategorijo politikov.
Skala je strahopeten in šibak človek
Jezus je pred 2 tisoč leti stavil na človeka, ko je postavil temelj Cerkve. Ampak, kot je na to slikovito opozoril G.K. Chesterton, na grešnega, šibkega človeka: »…stvar, ki je vredna in ljuba našim očem je človek – ljubitelj starega piva, ustvarjalec vere, bojevnik, poraženec, čustven in spoštovanja vreden človek; stvari, ki so temeljile na občudovanju Supermena, so umrle skupaj s civilizacijami, ki so te stvari rodile. Ko je Kristus v simbolnem trenutku ustanovil Njegovo veličastno družbo, za svoj vogelni kamen ni izbral briljantnega Pavla, niti mističnega Janeza, temveč prebrisanca, snoba, strahopetca – z eno besedo – človeka. In na tej skali je On zgradil Svojo Cerkev, in vrata pekla je niso premagala. Vsa cesarstva in kraljestva so propadla zaradi inherentne in kontinuirane šibkosti, da so jih ustvarili močni ljudje in so na močnih posameznikih tudi temeljila. Vendar ta ena stvar, zgodovinska Cerkev, je bila ustanovljena na šibkem človeku, in zaradi tega je neuničljiva. Kajti nobena veriga ni močnejša od njenega najšibkejšega člena.«
Zatorej je potrebno našim Supermenom nastaviti ogledalo. Niso oni v funkciji zato, da hranijo svoj ego in dokazujejo svojo nenadomestljivost in nezmotljivost. So v funkciji državljanov in državljank. Četudi so njihovi nameni dobri, morajo o tem prepričati svoje podanike. Če tega ne uspejo, je čas za slovo. In predvsem, funkcija politika ni dosmrtna. Vsaj ne v demokraciji.
V Sloveniji kot kaže tega še to nismo dojeli. Od voditeljev ne pričakujemo, da so popolni in brez napak. Pričakujemo pa, da ko jih storijo, to tudi iskreno priznajo in jih poskušajo popraviti ter opozorila vzamejo v zakup. Predvsem pa pričakujemo, da poslušajo lastno ljudstvo. Ne samo vsake štiri leta, ko so zaradi volitev k temu prisiljeni. Pričakujemo preveč?
Viri:
http://catholicexchange.com/2011/04/11/151280/
http://www.rtvslovenija.si/slovenija/pahor-ponosen-sem-da-sem-del-te-reformne-vlade/254908
Chesterton G.K. (1908) »Heretics«, http://www.cse.dmu.ac.uk/~mward/gkc/books/heretics/
Foto: http://www.hippocart.com/OtherItems/Images/batsupwhite.html
