Z rahlo zakasnitvijo med nas prihaja zadnja lanska številka Tretjega dne (9/10). Urednikov uvodnik nas strezni, da je tudi intelektualna elita v Sloveniji zapadla popolni poljubnosti mnenj, tudi kar zadeva najbolj osnovne stvari. Možnost za nov začetek je, da začnemo pri sebi in s tem morda tudi druga priložnost, da bomo stvari spet lahko merili z enakimi vatli. V rubriki Vera in razum se Alister Mcgrath sprašuje, če je znanost ubila Boga. Tekst je deloma osebnoizpovedne narave, saj gre za ateista, ki je v določenem obdobju življenja religijo zamenjal za znanost. Sedaj se sooči s pogledi Richarda Dawkinsa, katerim nasproti postavi ‚teistično branje‘ narave, ki ga sedaj vidi kot možnega. Sledi svetopisemski blok, kjer imamo priložnost brati dve krajši razpravi. Samo Skralovnik: Dekalog v judovski percepciji, na sistematičen način predstavi osnovne značilnosti dekaloga ter ga nadalje umesti v celoto judovske miselnosti. Pri tem posebej izstopa apodiktična narava prava, ki ga prinašajo zapovedi. V drugi razpravi se Jure Sojč posveti problemu zadnje večerje, oziroma celotnega pasijona. Posebej poudari natančnost interpretacije izvornih tekstov, saj le ta vodi stran od nejasnosti. V nadaljevanju je kot teološka tema predstavljen kratek tekst Karla Rahnerja, ki govori o krščanski veri. Čeprav je razumevanje besedila dokaj težavno, gre vendarle za smel poskus, da bi se prek Kristusovega dogodka skrivnosti Boga in človeka približali na nevsiljivo neposreden način. Chad Ripperger (prev. Simon Malmenvall) se v svojem prispevku posveti duhovni razsežnosti liturgije. Leposlovni kotiček tokrat zapolnjujejo pesmi Draga Glamuzine (izbor in prevod Jurij Hudolin). Potem je tu še tekst Enrica Bertija (prev. Ivo Kerže): Aristotel po II. Vatikanskem koncilu. Gre za nekakšno apologijo aristotelske misli, ki jo prevajalec postavi nasproti odklonilnemu odnosu koncilskih teologov do Aristotela. Za osrednji prispevek tokratne številke lahko štejemo intervju, ki ga je z Andrejem Capudrom opravil Edvard Kovač. Pogovor je tekel predvsem o nedavno izdanem Capudrovem prevodu Kierkegaardovih Dejanj ljubezni. Tudi za zgodovinsko tematiko je poskrbljeno, saj se Rok Batinica v svojem prispevku posveti vprašanju Vlahov na Balkanu, in sicer prek analize njihovega razumevanja v zgodovinopisju jugoslovanskih narodov. Mojca Polona Vavpotič pa nam predstavi, tudi s slikovnim gradivom, lik in delo arhitekta Maksa Fabianija, ki ga poimenuje »arhitekt z dušo«. O problemu pravičnosti piše Rok Mihelič. Po kratkemu zgodovinskemu prikazu se posveti problemski obravnavi odnosa med pravico in krivico, in sicer na podlagi izreka »dati vsakemu svoje.« Revijo zaključujeta še dve knjižni presoji.
Fotografsko gradivo, ki prinaša božične motive iz cerkva in narave, je za tokratno številko zbral Janez Oblonšek. Fotografije spremljajo utrinki iz pesmi pred letom preminulega Jakoba Emeršiča (Zbirka pesmi Pozabljena spominjanja), ki je objavljal tudi v Tretjem dnevu.
Kot beremo povsem na koncu revije, bo izdaja prve številke v letu 2013 delno zamaknjena zaradi pomanjkanja sredstev. Državni razpis za sofinanciranje periodike namreč še ni izšel. Od njega pa je nadaljnje izhajanje revije najbolj odvisno.
