Tretji dan, krščanska revija za duhovnost in kulturo nam v novi številki 2013 5/6 zopet ponuja pester izbor vsebin. Tokratni uvodničar Igor Vovk razmišlja o izpraznjenih škofovskih sedežih v Sloveniji kot o priložnosti. Ob tem nas vabi k odkriti refleksiji o stanju duha v slovenski Cerkvi. Rubriko Vera in razum zapolnjuje tekst Jana Dominika Bogataja o Pascalu, kjer se avtor osredotoča na odnos med Bogom filozofije in Bogom vere. Svetopisemski kotiček nam v prevodu Lee Jensterle ponuja tekst o knjigi Žalostink. Avtorja (Beau Harris in Carleen Mandolfo) poskušata predstaviti problem Božjega molka, in sicer na podlagi branja in analize vsebinsko zanimivih mest. V nadaljevanju lahko prebiramo prispevek znanega zgodovinarja in teologa Jaroslava Pelikana o ukrajinski katoliški cerkvi. Kot izvemo iz prevajalčeve (Simon Malmenvall) opombe, gre za objavljeno predavanje, ki s stališča Ukrajinske grkokatoliške cerkve obravnava specifično ukrajinsko obliko vzhodnega krščanstva. Patristično kvoto v številki predstavlja prevod Hipolita Rimskega o apostolskem izročilu. Besedilo, ki je pomembno za razvoj liturgije, je prevedel Aleš Maver.
V leposlovnem delu se nam s svojimi pesmimi predstavita Robert Perišić in Miran Rustja. Tokratni bolj obsežni blok je posvečen krščanski dediščini. Najprej nam James Hannam približa odnos med srednjeveškim krščanstvom in začetki moderne znanosti, temu pa sledi razmislek Jožeta Mačka o povezavi med sedanjo ekološko krizo in judovsko-krščanskim izročilom. Kot tretje v vrsti, pa je objavljeno predavanje Andreja Capudra, ki na podlagi Kierkegaarda osvetli priliko o dveh sinovih (Mt 21, 28-30). V tekstu je izpostavljeno tako imenovano viteštvo vere.
Ob nedavnem delnem prevodu Nove zaveze v sodobni slovenščini je nastal zanimiv tekst Nine Ditmajer: Skladenjska analiza premega poročanja v najnovejšem prevodu Lukovega evangelija – Življenje z Jezusom. Avtorica z natančno analizo pokaže dobre in problematične plati takega prevoda. Temu sledi prispevek z isto tematiko sodobnega prevoda svetopisemskih tekstov, le da je ta osvetljena z vidika konkretne situacije v kateri se danes nahajajo nekateri mladi. Kot ugotavlja avtorica Jana Rovtar, so mladi žejni Besede in nas poziva, da jih v tem vzamemo resno. Življenje z Jezusom je dobra vstopna točka.
V nadaljevanju imamo možnost prebrati nagovor Petra Rožiča ob obletni sveti maši za pokojnega dr. Andreja Bajuka. Po Rožičevem mnenju je zgled pokojnika za nas lahko zgled pogumnega vstopanja v napetost med vznemirjenostjo tukajšnjega življenja ter mirom v upanju na prihodnjo slavo.
Zgodovini je tokrat najprej posvečen prispevek Sandre Slatinek o misterijskih verstvih v rimskem imperiju. Gre za pregledno predstavitev problematike. Marija Pegan pa nam na kratko predstavi pesnitev do sedaj malo poznanega primorskega duhovnika Filipa Terčelja z naslovom Metropolit. Pesnitev, ki je v tokratni številki tudi v celoti objavljena, sestavlja 134 verzov, posvečena pa je škofu Sedeju.
Proti koncu revije zasledimo še prispevek Polone Vavpotič, ki smo jo imeli priliko brati že v nekaterih prejšnjih številkah. Tokrat se je posvetila Rihardu Jakopiču in njegovemu razkrivanju bistva prek slikarskih impresij.
Franc Križnar se je posvetil temi pasijona, in sicer pasijonskemu letu v avstrijskem Erlu. Letos namreč mineva 400 let od prve uprizoritve. Pred knjižnimi recenzijami je objavljen še odziv Bojana Godeše na kritiko njegove knjige v eni izmed prejšnjih številk.
Fotografski material za revijo je tokrat prispeval Jan Žakelj.
T.R.
Foto: Samo Skralovnik
