Dne 3. septembra 2008 sem na svojem blogu zapisal, da začuda verjamem prvaku SNS Zmagu Jelinčiču, ki je ob izbruhu afere Patria dejal, da gre pri tem za povezavo finske socialdemokratske stranke z našo SD.
Sumljive povezave
Da je bila afera iz Slovenije izvožena na Finsko, ni dvoma. Da je bil pri tem eden glavnih akterjev, poleg nekdanjega poslanca SD Milana M. Cvikla, takratni predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, tudi ni dvoma. Ta je ob zaslišanju na vprašanje, od kje mu informacije o sumu korupcije v poslih s Patrio, povedal, da od Sistemske tehnike in politične stranke s Koroške. To naj bi bila SD, sumi predsednik največje opozicijske stranke in eden izmed osumljene peterice, Janez Janša. Njegovi sumi so močno utemeljeni. Nekdanji poslanec SD Milan M. Cvikl je bil namreč v času Ropove vlade, ki je sklenila omenjeni posel, vidni član stranke LDS. Vidni član LDS-a je tudi prvi mož Sistemske tehnike Zdenko Pavček. Pri tej družbi pa je bila zaposlena tudi Cviklova žena Jerca. Ropova vlada je posel sklenila tako, da bi ga dobila Sistemska tehnika, vendar je vmes prišlo do menjave oblasti. Obrambni minister v Janševi vladi, Karel Erjavec, se je nato odločil, da gre v posel z javnim razpisom, pri čemer pa Sistemska tehnika posel izgubila. Pavček je takrat Erjavcu zagrozil, da bo šel skozi kalvarijo, ker mu je uničil donosen posel z oklepniki. Glede na zgornje povezave ljudi, ki sem jih opisal, je verjetno donosen posel izgubil še kdo, zato je bilo najbrž potrebno maščevanje.
Afera je rojena
Ker tranzicijska levica ni bila več na oblasti, po kateri se jim je tako kolcalo, je bilo najbolj priročno, da napletejo afero Patria in tako ubijejo dve muhi na en mah; dokončno s političnega prizorišča izbrišejo Janeza Janšo, z lažjo dobijo parlamentarne volitve in po volitvah ponovno posel pridobijo za Sistemsko tehniko. Glede zadnjega verjetno ni naključje, da je stranka Zares (jedro njenih članov izhaja iz LDS) zahtevala, da se pogodba s Patrio razveljavi. In tako so našli tisto famozno črko „J“, za katero je finski novinar Berglund iz rokava potegnil podatek, da pomeni kratico za tedanjega premiera Janšo. Afera je oživela, kljub temu, da sama črka ne pomeni ničesar. Črka kot taka ni noben dokaz. A za našo levo politično srenjo je bilo to dovolj, da se demonizira sedanjega prvega moža opozicije. Za to, da ga spravijo s političnega parketa, so bili pripravljeni storiti vse, tudi „nategniti“ volivce, angažirati – najbrž z dobrimi rentami – prorežimske pisune in blatiti Slovenijo v tujini. In ni naključje, da je sama afera izbruhnila le nekaj dni pred državnozborskimi volitvami 2008. Akterji so bili prepričljivi, ljudstvo je nasedlo in tako imenovani levi trojček je preko laži dobil parlamentarne volitve.
Patria, na pomoč!
A kot voditelji države se je sedanja vlada izkazala kot izredno nesposobna in neoperativna. Dejansko vse bolj razpada pred našimi očmi. Od levega trojčka je, vsaj navidezno, ostala samo dvojica – SD in LDS. Smo v letu pred novimi parlamentarnimi volitvami. Možno je, da bodo te tudi predčasne, saj bodo v torek o novih kandidatih za ministre, ki bi zasedli izpraznjena mesta, odločali v Državnem zboru. Na listo kandidatov je Pahor vezal tudi zaupnico, za katero pa se napoveduje, da ne bo izglasovana, čeprav nekatera dejstva, ki so se pokazala na parlamentarnih odborih, mogoče govorijo ravno nasprotno. Zato ni presenetljivo, da se je sodni postopek zoper obtožene v zadevi Patria začel ravno v tem času. Sodni postopek zoper Janšo teče kljub temu, da je minuli vikend prišel v javnost dokument, ki jasno kaže, da famozna črka „J“ ni Janša, ampak hrvaški podjetnik Jerković, ki je potreboval denar, ker ga je skrbelo, kako bo z njegovo pokojnino. V normalni demokratični državi bi vsaj na tej točki pričakoval, da obtožnica pade, a se to ni zgodilo. V tem oziru me ne čudi, da se pravosodni minister Aleš Zalar, ki trenutno vodi tudi notranje ministrstvo, te dni mudi na Kitajskem. Treba se je namreč poučiti o montiranih procesih, ki jih tovrstne komunistične države kot je Kitajska, še vedno izvajajo. In afera Patria je evidentno montirani proces. Prvi po letu 1988 (afera JBTZ). Glede na to dejstvo, se ne gre čuditi, da imamo toliko sodnih zaostankov, ter da je slovensko pravosodje na vse nižjem nivoju. Kvalitete in hitrosti dela pač ne moremo dobiti, če prostor za resne stvari zapolnimo z nesmiselnimi procesi.
Slepilni manever
A afera Patria ni samo evidentni montirani proces. Odpira namreč tudi drugačne dileme in je z njimi močno povezana. Za sodno farsko, ki te dni poteka na enem izmed ljubljanskih sodišč, se troši ogromno denarja davkoplačevalcev. V luči več kot 100.000 brezposelnih in visokoletečih Pahorjevih besedah, da je potrebno varčevanje, se omenjeni sodni postopek zdi še večja neumnost. Država tako paradoksalno ima denar za tovrstne nesmiselne montirane procese, ima denar za dokapitalizacije raznih podjetij in bank, kot je npr. NLB, pri čemer je potrebno omeniti, da se davkoplačevalski denar dobesedno meče v koš za smeti, ima denar za milijonska posojila Grčiji, ki je v dolžniški krizi in s tem močno ogroža stabilnost evra in evroobmočja, nima pa denarja za ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta. Glede na to, da je Slovenija minuli teden na lestvici konkurenčnosti padla še za 12 mest in se znašla v družbi držav kot je Azerbajdžan, zaradi česar izgublja tudi boj z brezposelnostjo in v luči, kakor je pred dnevi v Financah pisal Karel Lipnik, da je Slovenija že bankrotirala, pri čemer je zanimivo, da se v javnosti ne govori, se lahko upravičeno vprašamo, do kam lahko še seže neumnost Pahorjeve vlade? A po vsem tem, je njihova logika verjetno takšna: Če ljudstvo nima kruha, jim dajmo vsaj iger! In sodni proces v izmišljeni aferi Patria je prav tak bizaren poskus.
Foto: Zelenik
