Religiozni test je vedno in povsod v nasprotju z univerzalnostjo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa četudi gre za imenovanje generalmajorke Alenke Ermenc na mesto načelnice generalštaba slovenske vojske.
Predstavljajmo si, da se avtor tega članka, ki je duhovnik Katoliške Cerkve in pravnik, odzove na javni razpis predsednika države in se kot kandidat prijavi na prosto mesto slovenskega ustavnega sodnika. Star je več kot 40 let, objavil je nekaj strokovnih člankov, je član parih domačih in tujih pravniških združenj in ima doktorat znanosti. Skratka, izpolnjuje zakonske pogoje za izpraznjeno mesto na ustavnem sodišču. In sedaj pomislimo, kakšna bi bila reakcija medijev, politike, civilne družbe in katoličanov na tovrstno kandidaturo. Predvidevamo lahko, da silno odklonilna. Izhajala bi predvsem iz močno v nas vcepljenega in razširjenega občutka, da nekdo, ki je tako vezan in predan določenemu verskemu ali svetovnonazorskemu prepričanju oziroma organizaciji, nikakor ne more in ne sme postati javni uslužbenec. Ta varljivi občutek (samo)cenzure oziroma getoizacije pa pravzaprav samo razkriva naše nerazumevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Sestavni del svobode vesti oziroma veroizpovedi je namreč tudi prepoved, da se za kakršnokoli javno službo predpisuje katerokoli versko ali svetovnonazorsko prepričanje. Ker ima svoboda veroizpovedi poleg opisanega pozitivnega še negativni vidik, seveda velja tudi obratno: zaradi verskega ali svetovnonazorskega prepričanja nikogar ni mogoče omejevati pri zasedbi katerekoli javne službe. Lahko bi celo rekli, da je pri tovrstnih kadrovskih imenovanjih oziroma volitvah pravno nekulturno problematizirati versko ali svetovnonazorsko prepričanje kandidatov, če gre za pripadnost doktrini in morali cerkva, verskih skupnosti in svetovnonazorskih organizacij, ki jih pravni red izrecno ne prepoveduje. Takšna pravna politika uresničevanja svobode veroizpovedi je posledica načela laičnosti države oziroma ločitve države in verskih skupnosti in jo strokovno poimenujemo kot prepoved religioznega testa.
Religiozni test nesprejemljiv tudi v primeru imenovanja načelnice GŠ SV
Politika ZDA se avtentične laičnosti države oziroma nesprejemljivosti religioznega testa očitno dobro zaveda. Ameriški senat je 16. januarja letos soglasno, torej tako z glasovi Republikancev kot tudi Demokratov, sprejel resolucijo, ki poudarja, da je neustavno, če se članstvo v cerkvenem združenju Kolumbovih vitezov opredeljuje kot nezdružljivo z opravljanjem javne službe. V predhodnem postopku izbora novih zveznih sodnikov so bila namreč s strani posameznih politikov postavljena vprašanja in izražena mnenja, da član omenjenega cerkvenega združenja, ki nasprotuje npr. pravici do splava, ne more in ne sme biti postavljen v javno službo, saj naj zaradi tega članstva ne bi bil zmožen kot zvezni sodnik postopati in odločati neodvisno in nepristransko. Soglasno sprejeta resolucija senata opozarja, da bi takšna cenzura kandidatov iz vrst cerkvenega združenja pomenila primer protipravne uporabe religioznega testa, ki ga laična država ne more in ne sme niti poznati, kaj šele uporabiti.
Cerkveno združenje Kolumbovih vitezov šteje okrog dva milijona članov. Ti so v letu 2018 opravili več kot 75 milijonov ur prostovoljnega dela in zbrali preko 185 milijonov dolarjev dobrodelne pomoči. Kar sama po sebi se nam najbrž izrisuje primerjava z Malteškimi vitezi, ki so z dobrodelnimi projekti močno prisotni v Evropi in je med njihovimi prostovoljci tudi precej vidnih Slovencev. Že sam poskus, da bi njih ali kogarkoli drugega zaradi pripadnosti verskemu ali svetovnonazorskemu prepričanju oziroma organizaciji omejevali pri kandidiranju za javne službe, bi moral biti v samem izhodišču označen kot popolnoma nesprejemljiv in pravno zavržen, in sicer od najširše splošne in strokovne javnosti. Religiozni test je vedno in povsod v nasprotju z univerzalnostjo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa četudi gre za imenovanje na mesto načelnice generalštaba slovenske vojske.