“Ne glejte mrke temveč svetlo plat stvari”

Ne ne, zgornje besede niso naslov komentarja, ki bi naivno poskušal vnesti optimizem v današnjo slovensko politično, gospodarskem ali vsakdanjo stvarnost običajnih ljudi. Pa so to vendarle besede, ki so namenjene vzbujanju optimizma in poguma. Napisal jih je mož, ki se je rodil pred 154 leti in so mu nekateri pripisali revolucijo na vzgojnem področju, Robert Stephenson Smyth Baden Powell lord of Gilwell, ustanovitelj skavtstva. Njegovo ime in priimek pišejo na kratko s kraticami B. P., ki jih širom po svetu izgovarjajo z besedicama BI PI. Na svetu je danes v skavtske organizacije vključenih okrog 40 milijonov mladih in njihovih odraslih voditeljev. V Sloveniji je v treh skavtskih organizacijah nad 10 tisoč članov.

Iz vojščaka v vzgojitelja za mir

Rojen v Angliji se je pri 19 letih zapisal angleški kraljevi vojski, se v njej izobraževal in napredoval. Posebno nadarjen je bil za izvidništvo imel pa je tudi mnoge druge talente, na primer za risanje in slikanje ter igranje. Kot izvidnik in strateg se je izkazal v mnogih vojnih okoliščinah, največ v Afriki. Vojaške izvidniške izkušnje in ljubezen do raziskovanja narave so ga pripeljale do ideje skavtstva, ki ga je leta 1907 prvič z dečki preizkusil na otoku Brownsea v Angliji. Od takrat se je skavtstvo zelo hitro razširilo po svetu. Sprva je bilo namenjeno samo dečkom in fantom, kmalu so se pridružila tudi dekleta. Baden Powell je opustil vojaški poklic in se povsem posvetil vodenju skavstva, največ s pisanjem knjig in obiski skavtskih organizacij po svetu. Skavtstvo se je od zgodnje idejne podobnosti z vojaštvom razvilo v vzgojna načela, ki so aktualna tudi danes. Tudi njihov avtor je ob njih doživel veliko osebno preobrazbo od vojaka kolonialne vojske do vzgojitelja za bratstvo in mir med ljudmi. Na prizadevanje za mir je še posebej opozoril leta 1939, ob bližajoči se drugi svetovni vojni s svojimi poslovilnimi besedami. Letos v februarju, ob 154. obletnici njegovega rojstva, je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov izdalo ponatis njegove prve knjige Skavtstvo za fante, vzgoja za odgovorno državljanstvo.

Baden Powell in skavtstvo danes

Temeljna načela skavtstva: dolžnost do Boga, dolžnost do sebe, dolžnost do drugih, so gotovo mnogo globlja kot je običajna površna predstava o otročjih skavtih, ki postavljajo šotore, pomagajo starim mamam čez cesto in znajo delati vozle. Skavtska vzgojna metoda se nedvomno dotika pedagoške stroke, čeprav ni opisana z zapletenimi znanstvenimi članki ali razpravami. Te so v času nastajanja nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju zelo aktualne. Če navedem le nekaj elementov skavtske metode, na primer delo v majhnih skupinah, učenje z delom, aktivnosti v naravi, so gotovo zelo blizu ali povsem istovetni s pedagoškimi metodami izkustvenega učenja. Načelu dolžnosti do Boga bi gotovo nasprotovali zagovorniki odsotnosti vsakršne sledi religije v vzgoji, predvsem v šolah. Baden Powell, sam veren, je zagovarjal nujnost vere v Boga pri vzgoji ne glede na določeno religijo Tako je uveljavljal prepričanje, da je odgovornost do najvišjih etičnih vrednost mogoče vzgojiti le z odgovornostjo najvišji etični entiteti – Stvarniku. Kam pridemo, če se človek sam dela boga je svet lahko videl ob vzponu voditeljev totalitarnih režimov v 20. stoletju in ravnanju vseh trinogov v zgodovini.. Navsezadnje lahko to vidimo tudi v današnjem času v obnašanju arabskih samodržcev. Načelu dolžnosti do drugih bi morali prisluhniti vsi odgovorni gospodarski, politični in sodni voditelji ob usodi delavcev, ki so izgubili službe, sredstva za preživljanje in celo streho nad glavo pa tudi ob naraščajočem številu stare generacije doma in drugod po Evropski uniji. To dejstvo kar kliče po medgeneracijskem sodelovanju in sožitju. Pobude mladih za to v Sloveniji v zadnjem času izvirajo prav iz skavtskih vrst.

Skavtska metoda in učni tipi

Ob elementu skavtske metode »učenje z delom« pomislim na tako imenovane »učne tipe« o katerih pišejo tudi strokovne pedagoške knjige. Vizualni (vidni), avditivni (slišni) in kinestetični (tisti, ki mora prijeti, narediti), so tipi ljudi, ki učno snov dojemajo na različne načine. Pri posamezniku naj bi bil en tip nekoliko bolj poudarjen, druga dva pa tudi prisotna. Včasih omenjajo še olfatorični (vohalni) tip, vendar ne pogosto. Domnevam, da mnogi starši vedo za otroke, ki težko sedijo in se učijo iz knjig ampak potrebujejo veliko gibanja in imajo raje kakšno praktično delo. Taki so v naših šolah pogosto že vnaprej obsojeni kot slabši učenci, ki bodo kvečjemu za kakšno poklicno šolo. Ne dolgo tega sem poslušal po radiu ravnateljico srednje poklicne šole, ko je nagovarjala starše otrok, ki se »slabše učijo«, naj jih vpišejo na njeno šolo. Toda ali niso ravno med tistimi s poklicno šolo vzklili izjemno uspešni in sposobni podjetniki in mojstri? Še v času osnovne šole lahko taki otroci v skavtskih dejavnostih po skavtski vzgojni metodi dobijo samozavest, ki jo v šoli zaradi uvrščanja v predal z imenom »slabši učenci« po nepotrebnem izgubijajo.

Spoznavanje in doživljanje narave

Čim več aktivnosti v naravi je vzgojna sestavina skavtske metode. Na tisoče otrok v mestih ima danes premalo ali pa sploh nima stika z naravo. Tem več pa jih že v nežnih letih skupaj s starši obiskuje nakupovalne centre in se tam igrajo v pripravljenih igralnicah. Otroci tudi vse več časa preživijo pred računalniki in pri gledanju nasilnih filmov na televiziji tako, da se nekateri starši in vzgojitelji zaskrbljeno sprašujejo kako to omejiti. Veliko mladih zapade v narkomansko omamo in pod uničujoč vpliv prodajalcev mamil. V raziskavi o pogledu mladih na medgeneracijsko sožitju je kar 10 odstotkov mladih izjavilo, da si ne želi več živeti. Skavtski voditelji pa vsako leto popeljejo množice otrok v majhnih skupinah na aktivnosti v naravi. To so neprecenljive dejavnosti za telesni, duševni in duhovni razvoj mladih ljudi in vzpodbuda za »radost življenja«, če uporabim izraz iz knjig duhovnika in vzgojitelja dr. Karla Gržana, ki pozna stiske mladih iz komune za zdravljenje narkomanije.

Spomenik, ki ga ni pa vendarle je

V 20. letih samostojne Slovenije je bilo vzgojne dejavnosti po skavtskih načelih in metodi deležno na desettisoče mladih. Njihovi voditelji so se naslanjali na moža, ki se je rodil pred več kot stoletjem in pol ter pomembno vplival na svet. Morda  bi si poleg slovenskih spomenikov in imen ulic po raznih zaslužnih in drugih osebah in junakih to zaslužil tudi on. Pa če ga tudi nikoli ne bo dobil, si ga je že postavil v spominu na nepozabna doživetja mladih in odraslih, ki so bili ali so še v skavtskih vrstah. Tudi znani skavt in vzgojitelj Pavel Kunaver se je tako zapisal v spomin mnogim svojim učencem. Menda imamo po njem vsaj ulico, če že nima spomenika.

Foto: Tone Lesnik