V mislih imam seveda božično drevesce in novoletno jelko, kakor pač kdo imenuje praznični drevesni okras v decembrskih praznikih. Obrobna tema v tem razburljivih povolilnih časih, bo morda kdo rekel. Kdove kaj bi se zgodilo na minulih volitvah, če bi se jih udeležilo toliko ljudi, kot jih bo postavilo praznično drevesce v svojem domu? Menim, da bi bila udeležba mnogo večja. Najbrž marsikdo, ki se mu na volitve ni dalo, ali ni hotel, nikakor ne bo pozabil doma, v stanovanju ali na vrtu postaviti in okrasiti prazničnega drevesca. Domnevam, da je število tega okrasja v naših domovih tolikšno, da je upravičeno vprašanje v naslovu.
Kdaj in kako se je začelo?
Ko sem poskušal ugotoviti, kdaj in kako so v zgodovini začeli za božične oziroma novoletne praznike postavljati in krasiti drevesa, sem naletel na zelo različne navedbe. Nekateri zapisi trdijo, da se je krašenje dreves v adventu začelo v 16. stoletju v Nemčiji. Takrat naj bi drevesa krasili z jabolki in na ta način simbolizirali izgon Adama in Eve iz raja. Čaščenje drevesa kot simbola življenja sega še mnogo dlje nazaj v zgodovino. Nekateri pišejo, da je postavljanje in krašenje božičnih drevesc začel krščanski verski reformator Luter. Idejo naj bi dobil v gozdu, ko je videl lep prizor drevesca v snegu in ledu. V Ljubljani naj bi z božičnimi drevesi začeli sredi 19. stoletja, v Ameriki še nekoliko prej. Tudi umetna praznična drevesca so izdelovali že v 19. stoletju. Takrat seveda še niso poznali plastike, zato so uporabljali bolj naravne materiale, na primer papir in gosja peresa.
Simbol prazničnega vzdušja
Vsekakor se je postavljanje in krašenje prazničnih drevesc do danes močno razširilo in zakoreninilo med ljudmi. Brez njih kar nekako ne bi bilo prazničnega vzdušja. Veleblagovnice jih začnejo postavljati že proti koncu novembra, skupaj s pospešenim spodbujanjem prazničnega nakupovanja. Nekako v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so se pojavila umetna drevesca iz plastike. Kmalu so postala prav lepa in pravilnih oblik na pogled. Začela se je širiti miselnost, da z njimi ohranjamo drevesca v naravi, ki bi jih sicer morali posekati. Imajo tudi to dobro lastnost, da se jim ne usipajo iglice, kar še posebno cenijo gospodinje, ker ni treba pometati in sesati nadležnih iglic v stanovanju. Napisal sem iglic, ker za praznična okrasna drevesca uporabljamo predvsem iglavce. Pogosto se govori o novoletni jelki, vendar daleč prevladuje smreka.
Pridobivanje okrasnih drevesc v gozdu
Mnogi so prepričani, da z uporabo umetnega drevesca ohranjajo gozdove. Pri tem seveda pozabijo, da je izdelava umetnih drevesc energetsko in polucijsko neprijazna do narave in okolja. Prav tako tudi odmetavanje. Težko namreč verjamem, da bi kdo kupil umetno drevesce za zmeraj. Prej ali slej se ga bo vsak naveličal, zavrgel in kupil novega. Kako pa je z uporabo naravnega drevesca? Naravno drevesce lahko v gozdu pridobivajo samo lastniki gozdov. V ta namen morajo biti drevesca označena z barvno nalepko Zavoda za gozdove Slovenije. Nalepke so vsako leto drugačne barve, letos so oranžne. Na nalepki je logotip in napis Zavod za gozdove Slovenije, letnica in ime gozdnogospodarskega območja, kjer je bilo drevesce pridobljeno. V Sloveniji je 14 gozdnogospodarskih območij, od Murske Sobote na vzhodu do Sežane na jugozahodu in Tolmina na zahodu. Osrednje območje je Ljubljana, ki sega do Kamniških Alp in do območja Kočevje na jugu. Drevesca morajo biti označena z nalepko od poseka do prodaje na trgu, tudi tista, ki so gojena na namenskih površinah izven gozda. Le tista, ki so kot uvožena v lončkih kupljena v veleblagovnicah, ne potrebujejo nalepk. Ta drevesca prepoznamo tudi po tem, da so eksotične vrste iglavcev. V zadnjih dvajsetih letih je število izdanih nalepk za praznična drevesca zelo padlo. To priča o manjši rabi naravnih drevesc za praznični okras. Letos jih bo Zavod za gozdove med lastnike gozdov razdelil le okrog 25. 000. Pred desetimi in več leti jih je izdal čez 100.000. Sorazmerno se je najbrž povečalo število kupljenih umetnih in pa uvoženih v lončkih. Morda pa ljudje vse bolj kupujejo ali sami izdelujejo tudi razne okrasne ikebane.
Kako pa lastniki gozdov lahko sekajo drevesca za praznični okras, da ne škodijo gozdu? Najbolj primerno je sekati drevesca za okras na zaraščajočih površinah, torej tistih zemljiščih, ki so bila nekoč v kmetijski rabi, zdaj pa so opuščena in jih porašča gozd v inicialni fazi. V Sloveniji imamo gozda dovolj in ne spodbujamo širjenja gozdnih površin. Zato je pridobivanje okrasnih drevesc na zaraščajočih površinah povsem brez škode za gozdove. Primerno je tudi pridobivanje okrasnih drevesc na presekah za energetske daljnovode. Na teh raste množica mladih iglavcev, ki ne smejo zrasti čez določeno višino. Sekanje teh drevesc nikakor ne škoduje gozdu. Vsi lastniki gozdov pa seveda nimajo v lasti zaraščajočih zemljišč, niti nimajo daljnovodnih presek. Vsi, ki imajo v svojem gozdu mladovje (mlado razvojno fazo gozda), lahko po principih nege gozda izločijo določeno število mladih drevesc, da tako pomagajo v rasti preostalim. Izločena drevesca pa lahko namenijo za praznični okras. Seveda je treba biti dosleden in drevesca v mladovju res izločati zaradi nege gozda. Napačno bi bilo iz mladovja, ki je namenjeno prihodnjemu razvoju kakovostnega gospodarskega gozda izločati najlepša drevesca, kakršna so najbolj zaželena za praznični okras. Po principu nege morajo najlepša drevesa v gozdnem sestoju ostati do končne sečnje. Nasveti gozdarjev so pri tem pač potrebni.
Kaj pa državljani, ki nimamo v lasti gozda?
Če želimo imeti praznično drevesce, ga moramo kupiti ali dobiti v dar. Ob pogostem sklicevanju na potrebno poštenje in pravno državo pač ne moremo kar v naravo in si vzeti drevesce za svojo rabo. Ko praznično drevesce kupujemo, pa le poglejmo, ali ima predpisano nalepko. Če nam ponujajo v prodajo drevesce brez nalepke, upravičeno vprašajmo prodajalca, zakaj nima nalepke. Navsezadnje prodajo in nakup nadzirajo tudi inšpektorji.
Boljše je naravno, vendar s pravim odnosom!
Kaj je torej bolj naravi prijazno, imeti za praznike naravno ali umetno drevesce?. Če vse zapisano pretehtamo, si lahko odgovorimo, da je uporaba naravnih drevesc, pridobljenih tako, kot je predpisano, naravi bolj prijazna kot uporaba umetnih. Pri tem pa moramo pomisliti še na čas, ko je praznikov konec in ki po vsej praznični evforiji tako hitro pride. Takrat so tudi naravna praznična drevesca odveč in jih je treba zavreči. Zavržena okolju sicer ne škodijo tako kot zavržena plastična. Vendar je prav žalostno videti v mestih zavržena drevesca, ki smo jih še nekaj prej imeli za simbol življenja in so dišala in krasila naše domove. Lahko naredimo tudi drugače. Zrežemo jih na manjše kose in odložimo v kontejnerje za biološke odpadke ali pa porabimo za kurjavo. Tudi pri uporabi okrasnih prazničnih drevesc, od pridobivanja, prodaje in nakupa, do odmeta, lahko pokažemo svoj odnos do narave in poštenosti ali drugače rečeno do pravičnosti in ljubezni v tekočem pastoralnem cerkvenem letu.
Foto: Tone Lesnik
