Zvečer grem še predzadnjič na svoj redni petkov nogomet v vaško telovadnico. Dve uri trajajoče podenje za žogo s precej mlajšimi soigralci in tekmeci je izvrsten ventil, skozi katerega uidejo čez teden nakopičene skrbi in negativna energija. Pa še zelo ugodna rekreacija je to, komaj 30 evrov za pol šolskega leta na vsakega udeleženca.
No, toliko bi nas stalo pol leta rekreacije, če bi vsi udeleženci športnemu društvu tudi plačali dogovorjeni znesek za sicer izjemno ugodno najemnino telovadnice. Ker so igrali in niso plačali, se je vsem nam, ki smo plačali, poceni rekreacija podražila, skrajšala in zdaj tudi izginila. Športno društvo, ki obstaja zlasti zato, da v tej telovadnici zbere rekreacije željne ljudi in njihov denar za najemnino posreduje šoli, je izgubilo svoj smisel in bo ugasnilo.
Med neplačniki, ki so mene in druge plačnike prikrajšali za priljubljeno rekreacijo, ni brezposelnih. Neplačniki so delavci, poštarji, študentje in obrtniki. Skratka, zelo raznolika populacija, ki nekaj denarja ima in jo druži ljubezen do športa. Žal pa jo druži še nekaj, dobra stara slovenska ljubezen do brezplačnih dobrin.
Če komu še ni jasno, kako deluje um slovenskega socialista in zakaj zamisel o demokratičnem socializmu pri nas vedno pade na plodna tla, naj se z neznanci dogovori za redno rekreacijo. Najemnina za telovadnico naj bo nizka, udeležencev pa naj bo čim več, da bo cena na vsakega še toliko nižja.
Tako nihče od zastonjkarjev ne bo imel občutka, da je koga prikrajšal za veliko denarja. Zastonjkar bo imel pol leta brezplačno rekreacijo, ki pa v resnici ni brezplačna. Plačamo jo tepci, ki ne verjamemo v zastonj kosila.
Več lahko preberete v Financah.
