Draga ima za sabo že več kot 50 let in povsem razumljivo je, da danes ne preseneča več. Minili so časi, ko so skoraj vsi, ki jim je bila pri srcu usoda slovenskega naroda (ali kaj drugega), skozi vse poletne mesece adrenalinsko poizvedovali, kaj smo dali na program študijskih dnevov, še bolj, koga smo vabili za predavatelja. Poizvedovanje enih je bilo takrat enako razumljivo kot radovednost drugih. Danes tega ni več in skoraj pogrešamo mrzlico, ki je spremljala pripravo Drage. Iz leta v leto nam je tista mrzlica zagotavljala, da je Draga vsaj za en del Slovencev potrebna (za druge pa morda nevarna?). Ali smo z demokratizacijo in osamosvojitvijo zaplavali v rutino? Teme, ki jih predlaga Draga, so si iz leta v leto podobne, se nekako ponavljajo, ampak to ne kaže na pomanjkanje ustvarjalnosti ali padec domišljije. Tem, ki bi spodbujale razmišljanje o sodobnem globaliziranem svetu, je na pretek. Toda če vztrajamo na problemih, ki so danes, kot so bili včeraj, bistveni za obstoj naroda in družbe, pomeni, da mnoga vprašanja, ki smo jih ponudili v razpravo v preteklih petdesetih letih, ostajajo nerešena. Če so se prvih 25 let takratni slovenski politiki bali, da na Dragi pripravljamo kontrarevolucijo, nam slovenska politika zadnjih 25 let zagotavlja, kako je Draga še danes pomembna in potrebna, ker problemi še naprej čakajo na odgovor. Zato se akterji Drage k »našim « temam trmasto vračamo.
Zato bomo spet spregovorili o manjšinski problematiki, ker obstoj slovenskih manjšin razumljivo ostaja na vrhu našega dnevnega reda in postaja iz leta v leto bolj pereč: vse naše manjšine se številčno krčijo, zavest plitvi, večinske institucije nas blagrujejo, češ da kulturno bogatimo prostor ob meji, toda nam s težavo, po kapljicah priznavajo tisto, kar je potrebno za naš razvoj. To stanje dobro ponazarja položaj slovenske manjšine na Madžarskem, o kateri doslej Draga ni spregovorila. V večernem delu petkovega sporeda pa se bodo udeleženci Drage poklonili pisatelju Borisu Pahorju, veteranu in prvoborcu za slovenske pravice in za demokracijo s predstavitvijo francoskega dokumentarca o njegovem življenju.
Z manjšinsko problematiko je povezano tudi sobotno predavanje, ko bomo razmišljali o narodni identiteti, kakor jo dojemajo in opisujejo v svojih delih naši zamejski literarni ustvarjalci. Za manjšince je občutek narodne pripadnosti temeljnega pomena in je do nedavnega pogojeval tudi osebne izbire in odločitve. Ta tema letošnje Drage bo gotovo spodbudila marsikatero razmišljanje, ker se pojmovanje identitete zadnja leta vendarle spreminja, potem ko je poldrugo stoletje prevladovalo bolj čustveno gledanje na našo držo. To je pravzaprav vprašanje, ki se postavlja predvsem v zamejstvu, v matici je identiteta danost, o kateri se veliko ne razmišlja niti ne razpravlja, čeprav zadeve tudi po osamosvojitvi niso tako enostavne. V Sloveniji je namreč prebivalstvo tako premešano s prišleki iz drugih predelov bivše skupne države, da se pojma narodnosti in državljanstva pomensko počasi približujeta, kar je vendarle vredno premisleka. Nam pa bo morda kdo očital, da smo obsesivni, toda to je za nas življenjskega pomena. 15. septembra bo 70 let, kar se je Primorska vrnila v okrilje Slovenije. Delno je bila popravljena krivična posledica prve svetovne vojne, ki je pomemben del slovenskega naroda obsodila na italijansko okupacijo, toda nova meja je zasejala nove bolečine, kruto je zasekala v teritorij in narodovo telo ter prizadela prebivalstvo, ki do tedaj nikoli ni bilo ločeno. Obletnice se bomo spomnili z zgovornim filmskim pričevanjem Moja meja v sobotnem večernem programu.
Vprašanju krščanske misli in prakse bo, kot je v tradiciji Drage, posvečen nedeljski dopoldan; govor bo o splošni krizi vernosti s posebnim ozirom na Slovenijo, kjer je stanje v dobrem in slabem podobno kot drugod po Evropi. Analiza bo pokazala na probleme, a bo poudarila tudi nove težnje, ki vendarle napovedujejo in odpirajo pot pozitivnejšemu razvoju.
Tudi tokrat bomo zaključni del Drage začeli s slovesno podelitvijo letošnje Peterlinove nagrade, ki pomeni priznanje posamezniku ali društvu, ki se je s svojim delom izkazalo na področju prosvete.
Velika tema Drage 2017 bodo »pravice človeka ali državljana?«, ki je eno izmed glavnih vprašanj sodobne demokratične ureditve družbe, saj je vse bolj očitna težnja po uveljavitvi osebnih pravic, ne oziraje se na ostale akterje soudeležene v skupnosti. Od tod populizem, ki ni bil še nikoli tako virulenten, kot ob nastopu migracijske krize. Toda razvoj ni nujno enosmeren in vsi lahko pomagamo krepiti pravico in utrjevati demokracijo.
Več lahko preberemo na povezavi do Biltena 52. študijskih dnevov Draga 2017, ki je izšel v prilogi revije Mladika.
