Islam in islamska kultura ne poznata pojma naroda kot državotvorne nacije. Ta pojem je proizvod evropske kulture. Znameniti angleški filozof Russell pojem nacije in na njej temelječe nacionalne države uvršča v sklop pojmov, ki temeljijo na zahodno pojmovani svobodi posameznika in njegovih človekovih pravicah. Islam v nasprotju s tem pozna umo – skupnost vseh muslimanov. V tem konceptu Palestinci niso in nikoli niso bili narod in še manj državotvorna nacija. Zato ameriško priznanje Jeruzalema za glavno mesto Izraela nikakor ne predstavlja ukinitev naroda. V nadaljevanju bi rad poudaril osnovne etično-moralne principe, na katerih je utemeljen obstoj Izraela, katerega integralni del in glavno mesto je Jeruzalem. Med drugo svetovno vojno so članice protifašistične koalicije postavile jasen princip, da bodo po zmagi članice fašistične koalicije za njihovo agresijo in genocid kaznovane z izgubo ozemlja. Nemška izguba ozemelj po drugi svetovni vojni nazorno dokazuje ta koncept. Medtem ko je arabski svet nacizem in Hitlerja spremljal z neprikritimi simpatijami, so se ravno Palestinci aktivno vključil v nacistična vojaška prizadevanja. Njihov tedanji vodja Huseini je iz angleško zasedene Palestine pobegnil v Berlin in spotoma v Bosni ustanovil dve SS diviziji Handžar. Ena je bila poslana na rusko fronto, druga pa je klala po Bosni. Da bi bila njegova podpora fašistični koaliciji popolna je Huseini svojega nečaka kasnejšega voditelja PLO Arafata poslal v Mussolinijev Rim. Sklicujoč se na moralno-etične principe antifašizma in antinacizma so ZN leta 1948 izglasovali delitev Palestine in omogočili ustanovitev Izraela. Palestinci in druge arabske države so po tej odločitvi ZN napadle komaj ustanovljeni Izrael. Rezultat vojne, ki je sledila temu napadu je bila tudi meja med Izraelom in ostalo Palestino, ki je veljala do Ieta 1967. Tudi po prekinitvi odkritih sovražnosti in mednarodnem priznanju Izraela se arabske države in splošno islamski svet niso sprijaznili z njegovim obstojem. Zato so začele pripravljati ponovno agresijo na Izrael. Do te je prišlo leta 1967. Kljub večletnim pripravam so bile arabske zaveznice poražene in Izrael je pridobil nova ozemlja, med njimi tudi Jeruzalem. Na osnovi principa, na katerem je zgrajena sodobna Evropa, da neizzvana in agresivna vojna pomeni izgubo ozemlja, je bil Izrael moralno upravičen celotni Jeruzalem vključiti v svoje nacionalno ozemlje in ga proglasiti za svoje glavno mesto. S tem je samo sledil moralno-etičnim principom protihitlerjanske koalicije. Vesel sem, da so tem principom sledile ZDA in upam, da jim bodo čim prej tudi države članice EU. Samo na osnovi teh principov je mir na Bližnjem vzhodu mogoč. Verjetno bi bilo preveč pričakovati, da bo islamski svet svoje spore reševal z istimi moralno-etičnimi principi, kot je to napravila Evropa. Vsekakor pa bi morali sprejeti preprosti dejstvi. Jeruzalem so osvojili v agresivni vojni. Prav tako so Jeruzalem zaradi svoje agresije izgubili. S tem pa je to vprašanje tudi zaključeno.
