Madžarska revolucija 1956

Nagy se je po govoru zatekel v pisarno podpredsednika vlade, kjer je zvedel, da so odjeknili prvi streli v mestu. Člani politbiroja mu niso dovolili, da odide na mesto, kjer so se streljali, ampak so se vsi zbrali v strankarskih pisarnah oz. v pisarni premiera Geröja. Ko je Nagy vstopil v pisarno, je Gerö imel telefonski klic iz Moskve, kjer so mu sporočili, da bodo sovjetske čete pričele s pohodom nad Budimpešto. Nihče od prisotnih – niti Nagy – ni oporekal tej odločitvi. Ob 23. uri je zasedal CK MDP, na katerem Nagy ni bil prisoten. Gerö je CK obvestil o vsebini pogovora s Hruščovom, in da bodo o reorganizaciji stranke in vlade govorili naslednji dan. Gerö je pozabil povedati, da je reorganizacija prestavljena zaradi delegacije iz Moskve, ki je bila že na poti. Po predlogu Mártina Horvártha pa so izvolili komite, ki bo poskrbel za reorganizacijo in pričel z delom nemudoma. Komite je z delom končal ob 5. uri zjutraj, Nagyja so hoteli ponovno za premiera in člana politbiroja, kar se je po daljši izmenjavi mnenj tudi zgodilo. Malo po 8. uri zjutraj so po radiu obvestili prebivalce o zamenjavi; Nagy je postal premier in član politbiroja. Le kakšno uro kasneje je bilo razglašeno izredno stanje v imenu novega premiera, zraven pa še obvestilo, da je vlada zaprosila sovjetske čete za pomoč.

Nagy kot premier

24. oktobra je Nagy po radiu razglasil vojno stanje in pozval, da se vso orožje, ki ga imajo protestniki, preda do 14. ure. Istega dne zgodaj zjutraj je Budimpešto ohromila spontana stavka delavcev, javni prevoz je zastal, niti časopisi niso izhajali. Ob jutranji uri so v mesto prispele prve sovjetske čete. Enote na začetku niso bile posebej aktivne, tako da lahko sklepamo, da sprva niso imeli ukazov za intervencijo, ampak samo za ustrahovanje. Nad tanki so se znašali mladi protestniki, ki so bili primitivno oboroženi, z molotovkami pa jim je celo uspelo onesposobiti nekaj tankov. V začetku popoldneva je prispela sovjetska delegacija, ki je bila glede na njena začetna poročila precej optimistična, a v resnici je bila nesposobna, saj npr. ni niti opazila trenj in nesoglasij med Nagyem in Geröm. Naslednji dan pa se je zgodila tragedija. Na Kossuthovem trgu so sovjetske enote in enote Madžarske državne varnosti, ki so bile tam zaradi varnosti parlamenta, streljale nad demonstrante. Ubitih je bilo več kot 100 ljudi in mnogo ranjenih. Novica ni zganila udeležencev sestanka, na katerem je János Kádár zamenjal Geröja na mestu prvega sekretarja MDP. Istega dne ob pol štirih popoldne je Nagy imel govor, ki so ga prenašali po radiu, v katerem je obljubil: reforme, novo vlado s široko koalicijo in napovedal nadaljnja pogajanja s Sovjetsko zvezo, tudi o vprašanju umika sovjetskih čet. Istega dne se je Nagy srečal tudi s predstavniki demonstrantov, ki so zahtevali: takojšen umik sovjetskih čet, izstop iz Varšavskega pakta, razorožitev državnih varnostnih sil ter svobodne in demokratične volitve z več strankami. V naslednjih dneh se je izkazalo, da državno vodstvo ne deluje in da njihovo vlogo počasi prevzemajo na novo nastali revolucionarni komiteji in sveti, v tovarnah pa so delavci organizirali svoje komiteje. Nagy se je sedaj moral odločiti, ali zatreti revolucijo s pomočjo sovjetskih sil ali rešiti nastalo situacijo s sodelovanjem z revolucionarji.

Osamosvojitev?

27. oktobra zvečer je Nagy že imel zelo jasno sliko o nastali situaciji. Tistega večera si je v svoje zapiske zapisal: »Ne moremo voditi države. Ne moremo se izogniti oboroženemu spopadu. Nič drugega nam ne preostane, kot da se zanesemo na sovjetske enote. Izgubili bomo podporo ljudi. Vse prebivalstvo se bo usmerilo proti nam.« Na drugem pa: »Če bomo vzpostavili red s pomočjo delavcev, se lahko znebimo sovjetskih čet … Rákosijevo vprašanje. Gerövo vprašanje. Sovjetske čete. Centralni komite. Ljudska fronta. Nova vlada. Politični ukrepi. Situacija je kritična in se še slabša. Vzroki so politični. Ključ: novi politični ukrepi in odločne vojaške akcije. Zavlačevanje, stagnacija, mobilizacija podeželja (podčrtano). Odločni politični koraki so potrebni. Prejšnje zahteve. Osamosvojitev.«

Popuščanje

28. oktobra so »stalinisti« še zadnjič skušali zatreti revolucijo, sovjetske in madžarske čete so napadle center upora – Korvinov prehod, vendar je Nagy akcijo preprečil. Po dobljeni »bitki« znotraj politbiroja je Nagy imel zopet govor po radiu, vendar tokrat zelo drugačen in odločen. Ni več govoril o kontrarevoluciji, ampak o nacionalnem in demokratičnem gibanju, ki zaobjema cel narod in ga združuje v enotnost itd. Nagy je pristal tudi na skoraj vse zahteve demonstrantov, pozdravil je nastale revolucionarne komiteje in jih označil kot dobrodošle, obljubil je večje plače in pokojnine, reforme itd., edino zahtevanega političnega sistema (eno- ali večstrankarski sistem) in svobodnih volitev ne. Nagy je bil previden v svojih obljubah, čeprav tedaj še ni vedel, da se je Hruščov istega dne odločil za umik sovjetskih čet iz Budimpešte. Istega dne je Madžarsko vprašanje na pobudo Američanov, Britancev in Francozov reševal tudi varnostni svet OZN, ki pa se je končal s sine die (odloženo do nadaljnjega, brez določenega dneva ponovnega zasedanja).

(Se nadaljuje)

Foto: Wikipedia