Ni samo narava tista, ki se je po državi te dni znašla v ledenem objemu. Ledeni piš je zavel tudi na slovenskem političnem prizorišču.
Led s severa
In prineslo ga je od tam, kjer naj bi se pred nekaj leti zgodil t. i. veliki pok. Finsko sodišče je namreč obtožene v zadevi Patria oprostilo vseh obtožb, saj je presodilo, da ni dokazov za to, da bi bili ob prodaji osemkolesnih oklepnikov Sloveniji vpleteni v korupcijska dejanja.
To je pomembno v luči slovenskega sodnega procesa v isti zadevi, saj naj bi v kratkem višje sodišče odločalo o pritožbi tistih, ki so bili obsojeni na prvi stopnji. Kakorkoli nam pravni strokovnjaki razlagajo, da procesa nista v formalnem smislu povezana med sabo in da je slovensko sodišče pri odločanju avtonomno, je dejstvo, da je materija obeh procesov skupna, tako da finska razsodba ne more ostati brez učinka.
To velja še posebej, ker je bila prvostopenjska obsodba v Sloveniji zgrajena na zelo trhlih temeljih. In to ne samo po mnenju privržencev osrednjega med obsojenci, tj. Janeza Janše, ampak tudi po mnenju ljudi, kot je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki do njega in njegove stranke nikakor ne goji kakšnih političnih simpatij. Zato so jo mnogi imeli za politični konstrukt, namenjen obračunu z najpomembnejšim politikom t. i. pomladnega pola.
Tisti pa, ki so jo zagovarjali, so v njen bran izpostavljali, da se močno opira ravno na dokaze, ki so jih pridobili na Finskem. A ti finskega sodišča očitno niso prepričali. To je režiserje sage o Patrii in koruptivnosti nekdanjega premierja spravilo v nemajhno zagato, iz katere se bodo težko izvlekli na kredibilen način.
Potvorjeno s prevodom
V tej zagati so se oprli na tiste, na katere računajo, da jim bodo vselej zvesto priskočili na pomoč. Na svoje zaveznike v dominantnih medijih namreč. In tudi tokrat se jim niso izneverili.
Tako je večina osrednjih medijev ob poročanju o razsodbi finskega sodišča navajala, da je to kljub oprostilni sodbi povedalo, da “čeprav ni dovolj dokazov za obsodilno sodbo, pa ostaja resen sum, da je prišlo do podkupovanja”. Kar je čisto zavajanje!
Po poročanju finskih medijev je namreč sodišče ob tej priložnosti povedalo, da “ostaja razumen dvom o tem, da so obtoženi dejanje storili”. (“However it said that a reasonable doubt remained that they were guilty of the alleged acts.”) Sintagmo “reasonable doubt” so torej prevedli kot “resen sum”, s čimer so popolnoma spreobrnili pomen povedanega. Gre za dvom o krivdi, ne pa za sum te.
Morda bi kdo rekel, da je pri tem pač šlo za nepazljivost ali za nesporazum, ki je posledica pomanjkljivega znanja angleškega jezika. Kar ne bi bilo najhuje, čeprav to ni nekaj, s čimer bi se veljalo hvaliti. A (pre)skromno znanje tujih jezikov, je pri nas značilno za mnoge, ki si tega ne bi smeli privoščiti, tudi tiste na vrhu izvršilne veje oblasti.
Več lahko preberete na PlanetSiol.
