M. Petek, Slomedia: Privatizacija kot vojno stanje

Pri Telekomu gre enostavno za velikanske interese, ki pa nikakor niso hkrati tudi nacionalni interesi, temveč so ozki interesi pohlepnih omrežij in elit, ki se že desetletja redijo ob Telekomu

Če bi bila Slovenija normalna evropska država, potem bi bili že nekaj dni brez obrambnega ministra, in tudi aktualni šef vojaške obveščevalno-varnostne službe bi bil že bivši. Poteza obrambnega ministra Janka Vebra, da je vojaški obveščevalno-varnostni službi naročil analizo prodaje Telekoma, je kršitev zakona in škandal brez primere, tudi če je to naredil s tako imenovanega varnostnega vidika, karkoli naj bi to že pomenilo. Na Zahodu bi se že sestajali sveti za nacionalno varnost in parlamentarne nadzorstvene komisije ter raziskovali, kakšne posege v civilno sfero so si bivši minister in njegovi vojaški obveščevalci še privoščili. Ta afera pa je hkrati menda dovolj povedna, da za zavlačevanje ustanovitve parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ni bil problem v Janezu Janši, temveč so bili parlamentarni manevri koalicije namenjeni pridobivanju časa, da so bile v tem vmesnem obdobju te službe bolj dolgo brez parlamentarnega nadzora. V razvitih evropskih demokracijah bi se ob takem škandalu spraševali le še to, ali mora odstopiti le minister ali celotna vlada, neprepričljivi zagovori in sporočila ministra, kako ne namerava odstopiti, pa bi na ulice pognali množice ljudi.

Vebrov poseg sodi v bogato tradicijo zlorabe obveščevalnih služb v politične namene, seveda pod znano krinko in floskulo varnosti ali nacionalnega interesa. V nekdanjem režimu so bile zlorabe obveščevalnih služb množične in sistemske, spomnimo se samo afere Ranković iz leta 1966, ko so celo Titu prisluškovali v njegovi spalnici. Še bližje pa sta nam moč in vloga vojaške obveščevalne službe oziroma Kosa v času procesa proti JBTZ. Tudi zaradi zgodovinskega konteksta bi morala biti naša občutljivost za posege vojaških obveščevalcev v civilno sfero toliko večja in glede zamenjave Vebra sploh ne sme biti kančka dileme.

Predpostavimo, da je res potrebna analiza ob prodaji Telekoma, toda že s Šmarne gore se vidi, da to ni in ne more biti v domeni vojaške obveščevalne in varnostne službe. Pri tem ima Veber še tako tako kilave svetovalce, da so mu v ta paket nadzora ob prodaji in novem lastništvu Telekoma vključili še silno skrb za številko 112, to je obveščanje in komuniciranje ob naravnih nesrečah. Tej argumentaciji pa se vsakdo z zrnom zdrave pameti lahko samo na glas reži. Informacijski in komunikacijski sistem na obrambnem področju vsake države je urejen tako, da mora biti lastništvo telekomunikacijskega operaterja povsem irelevantno, in to menda vedo tudi na slovenskem obrambnem ministrstvu. Pri Telekomu gre enostavno za velikanske interese, ki pa nikakor niso hkrati tudi nacionalni interesi, temveč so ozki interesi pohlepnih omrežij in elit, ki se že desetletja redijo ob Telekomu. Tuji lastnik jih ne bo gledal in ne bo dovolil, da bi še naprej vsako leto odtekalo na desetine milijonov evrov za svetovalne pogodbe agencijam za stike z javnostmi, pa bajni odvetniški pavšali le posvečenim odvetnikom, veliki denarji za raziskave trga, vse tja do razuzdanega sponzorstva, od katerega so se denarji nato pretakali v zasebne žepe ali na strankarske račune. Janko Veber je bil vselej jasno in glasno proti prodaji Telekoma, kupnina za Telekom pa se je v tem desetletju neuspele prodaje več kot razpolovila. Tranzicijske levice ne skrbi to, da bo državni proračun zaradi njenega nasprotovanja dobil več kot polovico manj denarja, skrbi jih, da ne bodo več mogli molsti. Veber se je s svojimi nastopi nevede ujel v lastno past, ko je govoril, da »ni šlo za to, ali se bo Telekom privatiziral ali ne, ampak za posledice menjave lastništva«. Lepo priznanje, skrbijo jih »posledice menjave lastništva«, kar je značilen diskurz politične opcije, ki ji Veber vseskozi pripada. Ja, tudi Udba je bila nadvse aktivna na prelomu iz totalitarizma v demokracijo in iz Jugoslavije v samostojno Slovenijo, ker jih je skrbelo, kakšne bodo posledice menjave na oblasti.

Več lahko preberete na Slomedia.it.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.