Teh, zadnjih olimpijskih iger v Riu se bomo – gledano na splošno – še dolgo spominjali in to z nemalo grenkega priokusa. Ameriški plavalci bi se lahko domov vrnili kot junaki, saj so v štafeti 4 X 200 prosto osvojili naslov olimpijskih prvakov –, žal pa se vračajo kot luzerji tudi v moralnem pomenu besede. Da bi po nočnem pijanskem razgrajanju prikrili resnico, v kateri so nastopali kot vandali in razuzdanci, ki opiti uničujejo inventar, so si izmislili zgodbo, v kateri so zaigrali vlogo žrtve. A so jih, na srečo, razkrinkali.
Pri tem se je zgodilo nekaj nedojemljivega: izkazalo se je, da mlade ljudi trenirajo zgolj in samo za en sam cilj- to je za medalje, prav nobene pozornosti pa – kot kaže- ne polagajo tudi treningu osebnosti tekmovalcev.
A da riba smrdi pri glavi, so nas prepričali tudi tokrat. Afera o nezakoniti preprodaji olimpijskih vstopnic, katerih vrednost naj bi na črnem trgu presegla tri milijone dolarjev, se je dotaknila – je mar to kaj čudnega – tudi Slovenije. Kakšne so bile nečedne povezave slovenskega olimpijskega odbora s to nezakonitostjo, bomo, morda, izvedeli kdaj pozneje.
Za še eno od potez, ki bi se ga morali športniki sramovati, je poskrbel judoist iz Egipta. Po izgubljenem boju z Izraelcem, nasprotniku ni hotel dati roke, prav tako se ni hotel prikloniti, kot je navada v judu.
Danes, ko se je zunaj naredil lep, sončen dan, se bo življenje tudi v Sloveniji vrnilo v svoje vsakodnevne, že ustaljene tirnice. Evropsko sodišče za človekove pravice je prejšnji teden ponovno objavilo, da se je Slovenija s 148 kršitvami na milijon prebivalcev znašla v evropskem vrhu po številu kršitev človekovih pravic na število prebivalcev. Je kdo odreagiral? Nihče. Še varuhinja človekovih pravic je pomečkala, da ji ni nič jasno. Javni sektor si je spet zvišal plače, ponoči nas je ponovno streslo, po zadnji javno mnenjski anketi bi Slovenci – če bi bile predčasne volitve – najbolj množično volili socialne demokrate. Marjan Fabjan, najbolj znani trener za judoiste pa jo je po zaobljubi v Riu, peš mahnil na Brezje. Je že vedel, zakaj.
Ste vedeli, da je Nemčija začela z uvedbo svoje prve strategije civilne zaščite po koncu hladne vojne? Strategija med drugim predlaga, naj se prebivalci založijo z zadostno količino hrane in pijače za nekaj dni. Pri tej novici pa je vrag vzel šalo, se tega zavedamo ali pa ne!
Ti vsiljivi polžasti požeruhi španskega temperamenta v rdečih viteških oklepih pa so vedno bolj bojeviti! Še natikanje na vilice jim ne pride do živega.
Nevoščljivost Slovencev je v nenehnem v porastu. Kot da bi športni, tekmovalni duh, ki nam je prinesel štiri medalje, zaobšel domala slehernega med njimi. Polen, ki jih mečemo pod noge drugim, pa je tudi vsak dan več.
Več lahko preberete na blogu Zarečeno.
