Velika noč je – gledano iz časovne distance- eden najdaljših praznikov, ki jih Slovenci še imamo. Vse ostale smo že bolj ali manj skrajšali, kajti v hitrem 21. stoletju je postalo tako, da je moderno ‘‘kratko”, vse, kar je na dolgi rok pa je zastarelo, celo nezaželeno.
Starejši poslušalci boste še pomnili številne popoldneve in večere, ko se je sedelo za pečjo ali pred hišo ter možvalo. Ure in ure so tekli pogovori in šele potem, ko so si ljudje vse povedali in popili vino, so se dvignili in odšli domov. Danes je vse drugače: pogovori so se osredotočili na 140 znakov na tviterju, na kratka sms sporočila na telefonih, še neprekinjeno radijsko govorjenje je obremenjujoče, če traja več kot tri minute. Drastično so se skrajšali roki zakonskih zvez, po statistiki se namreč vsak tretji zakon razide že po treh letih sobivanja. Ne tako dolgo nazaj so starši preživljali z otroki vsaj pol dneva, danes komaj kakšno uro. Za moje tri fante in hčerko sem sama pletla in šivala, da so narejeno potem nosili drug za drugim. Danes so oblačila tako poceni, nekaj evrov odštejemo zanje, da se jih po enkratni ali dvakratni uporabi brez slabe vesti lahko zavrže.
Če je verjeti zadnji anketi, ki so jo naredili Angleži, pa se bojim, da je pri nas podobno, angleški otroci sploh ne hodijo več na sveži zrak. Večino časa preživljajo ali v šoli ali za domačimi stenami, ob računalnikih. Resnični prijatelji bodo vsak čas izumrli, nadomestili jih bodo, če jih že niso – virtualni, za katere pa vsak ve, da so polni skritih nevarnosti in pasti.
V dobrih 25 letih, ko sem raziskovala to in ono o življenju naših prednikov, sem se naučila marsičesa, na kar danes- v času brezmejnega blagostanja- nenehno pozabljamo. Na podlagi slišanega, lahko rečem, da se nam je izpridil zlasti odnos do hrane. Moja soseda Mica trdi, da se preseravamo. Tisti trenutek, ko so ljudje postali izbirčni, ko so začeli kruh metati v smeti, se, za povrhu, začeli deliti na vegije, vegance, presnojedce in bogvedi katere druge prehrambne nianse še, se je začel še eden od moralnih propadov družbe, v kateri živimo. Norčevanje iz ”kruha” (rečeno v prispodobi), je za tiste, ki so okusili lakoto, največji greh.
Več lahko preberete na blogu Zarečeno.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
