Zadnje mesece smo vedno pogosteje priča razkritjem o umorih, ki jih je zagrešila nekdanja Udba. Številni dokumenti, ki se še zmeraj najdejo v arhivih- kljub temu, da je Zveza komunistov, ki je vladala do leta 1991, dala večino obremenjujočega gradiva zažgati-pričajo o perverzni surovosti, krvi željnih tovarišev Morilcev, pred katerimi ni bil varen nihče.
Ubiti (likvidirati) nekoga za ”svetle cilje revolucije” je bilo celo hvalevredno dejanje, ”poplačano” z medaljami za zasluge za narod.
Če sem iskrena, tistim, ki jih je po vojni vzgajala jugoslovanska komunistična oblast, ki je že itak imela krvave roke, človek ne bi niti toliko zameril. Predstavljam si namreč, da so imeli totalno oprane glave in so zato celo sveto verjeli, da delajo prav.
Vrag pa vzame šalo, ko njihovi nasledniki, tisti, ki se imajo danes za plemenito levico, ne trznejo z očesom.
Raje gledajo stran in se obnašajo, kot da je bila Udba neke vrste otroški vrtec, kjer so pletli venčke iz marjetic.
Še več! Prav v času, ko se odkrivajo svinjarije njihove predhodnice, imajo Socialni demokrati (SD) med anketiranci Episcentra že več mesecev zapored največ podpore, tokrat se je ta ustavila pri 23,7 odstotka. Mar to pomeni, da se prav toliko odstotkov Slovencev strinja s tem, kar so počeli tovariši v Udbi?
Že nekaj dni kroži po medmrežju seznam največjih zaslužkarjev. Imena jasno in glasno ”kričijo”, iz katerega predala so gospodje. Pa kdo kaj trzne? Nihče. Še tisti ”mali delničarji”, ki so jih nategnili ”veliki” bančniki, so tiho kot riti.
Bonitete in privilegiji, ki so se- kot kaže- podedovali iz roda v rod, pa če zraven dodam še veze in poznanstva, ki so se- vzporedno s tem dedovanjem, pletla med ”koritarji”, je boleče jasno, zakaj je pajdaški socializem v Sloveniji tako silno priljubljen. Celo vedno bolj.
Če omenim samo en primer: nekdanji minister za šolstvo je med svoje prijatelje in sorodnike porazdelil kar 1,4 milijona naših, davkoplačevalskih evrov pod krinko nekakšne ”državljanske vzgoje”. Si v tej državi sploh lahko kdo predstavlja vse tiste milijone, pardon, milijarde, ki so bile še razdeljene pod takšnimi in drugačnimi krinkami?!
In mi, navadni državljani, temu, da si delijo NAŠ denar, še ploskamo. Bedaki.
Nekdo je danes zapisal:” Problem je, da so milijoni in milijarde, ki izginjajo, preveč neotipljivi, da bi jih sploh razumeli. Mali človek razume tistih 100 evrov, ki jih ima v roki. Stotaka, ki ga zagoni s kreditno kartico, mu je že težje razumeti. Stotaka, ki mu ga vzamejo s komunalnimi prispevki, 22-odstotnim in 9,5-odstotnim davkom, prispevkom pri plači itd., pa ne bo razumel nikoli.”
Dodajam: kako šele bo takšen državljan razumel natege z bančnimi luknjami , kraje preko ”javnih naročil”, itd. itd., s čimer nam elita prazni žepe?
Več lahko preberete na blogu Zarečeno.
