Katastrofalne poplave, ki so prizadele Balkan, najmočneje pa Srbijo ter Bosno in Hercegovino, so sprožile val solidarnosti tudi v Sloveniji. Pomoč za ljudi v stiski, ki živijo na področjih, ki so jih ujme najbolj prizadele, življenje pa je izgubilo- po zadnjih podatkih- 45 ljudi, je spontana in množična. Nihče se ne sprašuje, koliko se je pomagalo Sloveniji, ko smo bili na kolenih nekaj mesecev nazaj, prepotreben material prinašajo tudi tisti, ki ničesar nimajo. Tragedija, ki jo spremljamo, pa ima, žal, še drugi obraz. Iz Malgaja, na primer, sporočajo, naj tisti, ki pripeljejo v mesto pomoč, le-te ne puščajo v zbirnih centrih, ker jo nemudoma pokradejo in potem preprodajajo, ampak naj jo direktno razdelijo med ogrožene prebivalce. Enako žalostne in nerazumljive novice prihajajo tudi iz Obrenovca, kjer si stanovalci kljub nevarnosti ne upajo zapustiti stanovanj, kajti zlikovci v čolnih prežijo na vsaj njihov korak, da jim potem stanovanje izropajo in še razbijejo za povrhu.
Slovenska solidarnost, občutek za sočloveka, ko je ta v stiski, je brezmejna. To se je že neštetokrat dokazalo in marsikdo je ob tem, kako odreagiramo, preprosto rečeno – prijetno in ganjeno presenečen. Spomnite se samo odzivov na odločitev zdravniškega konzilija, da bodo malemu dečku Reneju odrezali stopalo. Nemudoma, domala čez noč, se je stopilo skupaj, denar za pregrešno drago operacijo v tujini je bil zbran prej, kot bi tlesknil s prsti. Dobrotniki pomagajo tudi drugim, ki so se znašli v stiski. Ne predstavljam si, kaj bi brez njih tudi na škofjeloškem v današnjem, aktualnem trenutku, ko so skladišča Rdečega križa prazna.
Tudi v Škofji Loki bomo v petek, 23. maja ob 19.00 uri na Trati, organizirali dobrodelni koncert s Prifarskimi muzikanti. Prepričana sem, da bo dvorana polna, kajti le na ta način si bomo lahko zagotovili prepotrebna sredstva, ki jih potrebujemo za tiste, ki ostanejo brez službe. To pa se lahko že jutri zgodi vsakemu izmed nas.
Ob osrečujočem dejstvu, da smo Slovenci v svoji srčiki dobri in plemeniti ljudje, pa na noben način ne smemo zatiskati oči pred kruto realnostjo izprijene politične in še kakšne druge elite, ki si sicer ne maže rok na način, kot to počnejo barbari, temveč jemljejo (ropajo) državi in državljanom prefrigano in zakamuflirano. Tako danes piše v medijih, da je Ministrstvo za pravosodje za glavno tržno inšpektorico našlo prav posebno pisarno, ki bo imela tudi toaletne prostore s prho in posebno garderobno sobo in to ob dejstvu, da nekateri njeni podrejeni delajo celo v pisarnah, ki nimajo oken. Alarmantne in koruptivne novice po poročanju medijev prihajajo tudi s sodišč, za katere naj bi veljalo, da sodijo v imenu ljudstva ter po pravici ter resnici. Višja sodnica, poročevalka v senatu višjega sodišča, ki je oprostil stečajnega upravitelja Braneta Goršeta zlorabe položaja v zadevi HKS Sicura, je bila, kako luštno, kajne, redna udeleženka zabav, na katerih so se sodniki družili z upravitelji. Po neuradnih podatkih Dnevnika naj bi specializirano državno tožilstvo zdaj vrhovnemu državnemu tožilstvu zaradi domnevnih procesnih kršitev predlagalo vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. A dotična gospa še kar naprej trdi, da se ne na tej, ne na kakšnih drugih zabavah nikoli ni družila z nikomur.
Tujega nočemo, svojega nimamo, je danes zapisal v Financah novinar Karel Lipnik. V njem spregovori o podjetjih, v katerih se boleče čuti velik državni vpliv. Takole piše:”Država ima največjo mrežo, v kateri so ujete največje ribe, med luknjami pa plavajo piraje, ki požrejo vse male ribe, ki bi lahko zrasle.”
Več lahko preberete na blogu Zarečeno.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
