M. Miklavčič, blog: Prha za čiščenje naših grehov

Poletje je že od nekdaj- vsaj tako smo državljani navajeni- namenjeno kislim kumaricam. To je čas, ko mediji privlečejo na dan že tisočkrat zapisane zgodbe o Marsovcih, o duhovih, ki se vračajo iz onostranstva, o kakšni prelestni, visoko inteligentni slovenski blondinki, ki si je slekla modrc in podobne reči, katere naj bi- po mnenju ravno prav brihtnih kreatorjev kislih kumaric, znale vzburjati vesoljno Slovenijo. A letos jim- kot zakleto- vse našteto nekako ni šlo izpod rok.

Hudič je namreč, ko človek, ki piše o Marsovcih, kar naenkrat niti sam več ne verjame vanje. Zato so si izmislili rojevanje nove stranke z levim pedigrejem, ki pa bi bila- tako kot je pri nas že v navadi- na videz nepristranska, nepolitična, nedolžna kot devica, preden se moški uleže nanjo, takšna, kot so bili nekoč Zares, LDS, Jelinčičeva Nacionalna stranka…… in še kakšen podoben cvetober, bi se našel.

Seveda so vrli merilci javnega mnenja takoj zavihali prepotene rokave in pri dobrih 37 stopinjah v senci, šli merit srčni in politični utrip potencialnih volivcev, ki so- logično- do vrh glave siti političnega mešetarjenja in stricev s tresočimi starčevskimi rokami, ki nimajo drugega početi, kot da mešajo slovensko politično govno.

A bogovi imajo- kot kaže- slovensko medijsko sceno iz vsega srca radi. Da se po uredništvih ne bi dolgočasili, so jim v glodanje ponudili tudi najbolj razvpitega ljubljanskega odvetnika, ki so ga kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada pred kratkim ovadili zaradi suma pranja denarja in zlorabe položaja, in naj bi “šel celo sedet”, kot je slišati iz političnih krogov. Vendar- tresla se je gora- rodila se je miš! Mediji so se sila medlo in sramežljivo odzvali in – zanimivo! -kako malo “pozornosti” so bili deležni razkriti podatki Nacionalnega preiskovalnega urada, da je gospa od dotičnega odvetnika v letih 2007 in 2008 na svojem osebnem transakcijskem računu “obrnila” kar 3(!) milijone evrov, gospod pa v enakem obdobju skoraj “neverjetnih” 43 milijonov evrov! Očitno je bil ponujeni ”božji” kostanj vseeno prevroč in so ga tisti, ki jih je bolj malo v hlačah, mirno in brez slabe vesti porinili v predal.

Potem pa se je odprlo nebo in je sam božji namestnik na Zemlji, papež Frančišek, ponudil polno vrečo snovi za pisanje, kar je vzbudilo pravo, pravcato gasilsko veselico s horukanskim rajanjem in norenjem.

Slovenija je- očitno- res najbolj nemogoče trčena v celotnem Vesolju, saj normalen človek komaj dohaja moralna razpadanja, ki jih uprizarjamo kot po tekočem traku: najprej smo uničili državo, sedaj pa- kot kaže- še lastno cerkev.

In – res je sramotno, da nas pri reševanju iz dreka na ravni države, drži za vrat EU, pri urejanju računov Cerkve pa mora posredovati sam papež Frančišek.

V dneh, ko – bolj mimogrede kot ne – opazujemo z ekranov cmeravega Berlusconija, nam kruta realnost spodnaša tla ob dejstvu, da je sla po moči, bogastvu in denarju tipa Berlusconi , zaslepila tudi tiste, ki so pridigali o skromnosti, uboštvu, odpuščanju, ljubezni do bližnjega. Osebno se mi je prvič zazdelo, da nekaj ni v redu takrat, ko je cerkveni t-2 predvajal tv programe z nabrito erotično vsebino. O tem, zakaj, sem spregovorila na glas, pa so me nekateri v kali zatrli, češ, kaj se grem, da to itak ni nič takega, da so programi zakodirani in jih- kakšno farizejstvo- lahko gledajo le odrasli.

Bogve ve koliko časa pred to drobno, povsem obrobno novičko, je črv zlorab že ril v ozadju in spodkopaval temelje. Gospodarski zlom mariborske škofije o katerem je Franc Rode še lani govoril, da je to lokalni spodrsljaj, vernikov ni pustil hladnih.

Ali pač: moja soseda Mica, na primer, je dejala, da je eden od zagovornikov tistih, ki so držali roke v marmeladi, dejal, da je bil na delu Hudič. Da je Hudič kriv in ne odstavljeni škofje in ekonom.

OK, tudi prav.

Na Sv. Višarjih je Rode šel korak dlje in finančni propad mariborske škofije preimenoval v težek trenutek za slovensko cerkev. To so zelo mile besede za katastrofo, katero je verjetno spremljal tudi sam in vedel marsikaj o poslovnih čarovnijah cerkvenih delniških špekulantov.

Bistveni elementi Jezusovega nauka so ljubezen, strpnost in odpuščanje. Malo se bojim, da bodo tisti, ki so krivi, igrali na že preizkušeno karto trkanja na vernikovo vest – z željo, vzbuditi pri njem sočutje za cerkvene posvetne finančne grehe. Če jim bodo ob tem pomagali tudi tisti, ki znajo manipulirati s čustvi in dodali še pravo dozo aktualnega trenutka, ki Cerkvi kot taki ni naklonjen, in če bodo v vernikih vzbudili občutek, kot da jim je škandal nekdo podtaknil, magari sam Hudič, potem se bodo nekega lepega dne tudi verniki prebudili- tako kot se že vrsto let dogaja njihovim kolegom na levici- z opranimi glavami in bodo verjeli vsem mahinacijam, ki jim jih bodo stresali s prižnic.

Zavedati se moramo- to je treba povedati jasno in odločno- da ljubezen, ki jo oznanja Jezus- ne pomeni, da je treba tolerirati vse, kar tako imenovani ”naši” počnejo. Jezus je- tako so me nekoč učili- nastopil precej ostro proti pokvarjenosti, izkoriščevalstvu, hinavščini in drugim podobnim pojavom, ki človeštvo spremljajo že od začetka. Zakaj bi bilo danes kako drugače?

V cerkvi, kar se mi zdi še najbolj tragično, sta se izoblikovali dve struji: prva, ki se trudi, da se svinjarija počisti in da se Cerkev – ranjena kot je- ponovno postavi na noge in prične živeti življenje, o kakršnem govori tudi papež Frančišek, in druga, ki se fanatično trudi, da bi se smeti pometale pod preprogo.

Oni dan je nekdo od teh, slednjih, na TV izjavil nekaj, kar je bilo značilno za razmere, v katerih smo se znašli. Dejal je, da je mariborska zadeva lokalna in da vsem ostalih škofij na Slovenskem problemi ne brigajo in jim zato ne pade na pamet, da bi jo solidarnostno reševale. Mislim, da je to zelo narobe. Namreč. močno, močno dvomim, da je ena roka ni vedela, kaj počne druga. Tisti, ki so pri koritu, si gledajo še pod prste, ne le zgolj ”pod roke!” Slovenska cerkev je, nenazadnje, kot družina, in, podobno kot ne sme biti mama brez srca, ter gledati, kako bo eden od otrok- četudi je naredil cel kup bedarij- umiral od lakote, medtem ko se bodo ostali mastili ob polni mizi, tudi ona ne sme obrniti glave vstran. Očitno je gospod Štuhec sedel na ušesih, ko so v šoli jemali mojo omiljeno priliko o ”izgubljenem sinu”.

S finančnim zlomom mariborske škofije, ki je- poleg nedavno odstavljenih škofov- že odnesel nadškofa F. Krambergerja in škofijskega ekonoma M. Kraševca, smo verniki, žal, spoznali še eno bolečo in kruto resnico: soočamo se z razkritimi povezanostmi na videz ideoloških sovražnikov. Spoznanje, da so bili pri denarju prijatelji, pri ideologiji za potrebe ljudstva pa smrtni sovražniki, ko jih je vodila želja po moči, denarju in oblasti, je bilo zelo trpko.

Več: blog Zarečeno