Slovenci smo doživeli največje veselje, kar nam ga negativna selekcija lahko ponudi.
Ob zaslišanju Alenke Bratušek za podpredsednico Evropske komisije smo uživali ob tuji nesreči in se zato zdaj počutimo sposobnejše, večvredne, skratka, narcisizem, ki je že tako med višjimi v svetu, je še malo zrasel.
Prvo, šokantno dejstvo: Alenka Bratušek je govorila točno tako, kot je bila navajena od doma, le da se pri nas nad tem nihče do zdaj ni razburjal.
Drugo: tako govori velika večina slovenskih politikov.
Če bi poslušali iste odgovore v domačem parlamentu, bi jim kimali in jih hvalili, ker pa so zazveneli v tujini, smo šokirani.
Zakaj?
Vzgoja in dresura
Večina človeškega obnašanja niti ni vzgojena, marveč nadresirana. In pravila igre se postavljajo na samem začetku vsake dejavnosti. Če torej spustite v zrak dolg, prazen monolog in vas že prvič nihče ne zaustavi, si boste rekli, juhu, vse delam prav, in potem bodo dolgi, prazni monologi vse, kar boste počeli.
Zdaj pa poglejmo poročilo, ki sem ga napisal iz razprav o škotskem referendumu:
“ko je neka gospa začela zastavljati silno učeno vprašanje (saj veste, diskurz paradigme simulakra …), je dvorana začela glasno negodovati, celo žvižgati, vključno s pristaši njene struje. Pri nas bi vsi kimali, ta je pa pametna, koliko tujk pozna. Gospa je zastala, se opravičila, prosila za nekaj sekund, da razmisli, in postavila jasno vprašanje. […] upam, da v prejšnji točki niste spregledali – žvižgati so začeli tudi “njeni”. Je mar mogoče, da kaj stori narobe tisti, ki je ‘naš’?”
Skratka, gospa je krenila v prazen monolog in dvorana jo je tisti hip ustavila. Ja, temu pravimo dresura.
Trk mentalitet
V slovenskem parlamentu je prazen govor torej doma in ga pričakujemo. Lepo si je postlal in postal edini način nastopanja.
Ko smo ga videli iztrganega iz domačijskosti, pa se je razgalil kot cesar in nenadoma smo vsi šokirani.
Gledali smo namreč obraze poslušalcev v dvorani, videli zavijanje z očmi, šok, odpor itd. Ti obrazi so našemu nezavednemu povedali, da je nekaj narobe – in zdaj smo ogorčeni.
Zakaj teh istih ogorčenih obrazov ne vidimo v slovenskem parlamentu?
Ker je slovenska mentaliteta sprogramirana tako, da se raje umakne, kot gre v soočenje. Majhna družba smo, drug z drugim moramo živeti, dajmo se torej umakniti in si zabijati nože v hrbet namesto zobotrebcev v vamp.
Več lahko preberete na PlanetSiol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
