Ob začetku industrializacije so se ljudje, ki niso uvideli pozitivnega prispevka delitve dela, svobodne trgovine in tehnoloških sprememb k splošni blaginji, zaskrbljeno spraševali, kdo bo pridelal vso potrebno hrano, če ljudje tako množično zapuščajo podeželje in odhajajo na delo v tovarne. Takšna zaskrbljenost se je ponovila tudi kasneje, ko so svobodnejša mednarodna trgovina in tehnološke spremembe spodbudile ukinjanje delovnih mest v predelovalnih dejavnostih.
Sprijaznjenje z neizbežnimi posledicami globalizacije še ne pomeni, da sodobni državi ni potrebno skrbeti, da bi bilo čim več plodne zemlje obdelane ali da ustvarja pogoje, da na njenem ozemlju deluje čim več gospodarskih družb, katerih dejavnost bi zagotavljala kakovostna delovna mesta v industriji. A te skrbi ni mogoče udejanjiti tako, da ljudi obsodiš na delo z motiko ali da jih privežeš za tekoči trak v tovarni. Zaposlitev na zemlji ali v tovarni, ki se ne obrestuje, postopoma privede do obubožanja v tako stanje ujetih delavcev.
Za blaginjo družbe je izjemno škodljivo, če se ovira odpiranje novih delovnih mest na področju storitev. Tehnološki napredek in vse večja delitev dela zmanjšujeta potrebo po delovnih mestih v kmetijstvu in industriji, tako da so čim nižje ovire za odpiranje novih delovnih mest v storitvenih dejavnostih edina pot do večje zaposlenosti ali vsaj ohranjanja obstoječega deleža zaposlenih.
Ovire postavlja državna birokracija, za ovire pa se zavzemajo tudi obstoječi zaposleni v reguliranih storitvenih dejavnostih.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
