M. Kovač, Družina: Daleč je Švica

Ob prelomu leta in ob državnih praznikih neredko vzniknejo očitki o zamujeni priložnosti Slovenije, ki da bi lahko postala druga Švica. Kakšnemu švicarskemu kantonu z zapoznelo industrializacijo smo bili še najbolj podobni v obdobju pred drugo svetovno vojno, odtlej pa so se razlike v blaginji prebivalcev na različnih koncih Alp samo povečevale. Ambicija, da si za vzor postavimo eno najbogatejših držav na svetu, kjer močno varujejo osebne svoboščine, a hkrati negujejo pripadnost skupnosti in delovno etiko, je hvalevredna. Žal se krilatica o »drugi Švici« uporablja kot demagoška puhlica in malce bolj verodostojen nadomestek za Indijo Koromandijo.

Delovanje tržnega gospodarstva in parlamentarne demokracije je odvisno od kakovosti institucij v državi. Institucije so tu mišljene v najširšem pomenu kot nabor veljavnih družbenih norm, kot organizacije in ustanove od pravosodja in državnih organov do družbenih podsistemov (na primer zdravstvo).

Če smo v primerjavi z drugimi uspešnejšimi državami zavozili, smo zavozili zato, ker se naše institucije niso prilagodile zahtevam časa. Med prizadevanjem za vstop v Evropsko unijo smo sicer bili prisiljeni formalno prilagoditi naše institucije zahtevam za članstvo v uniji, a dejanskega, vsebinskega samoizpraševanja, kaj je z določeno institucijo narobe, kako njeno delovanje izboljšati, po kom se zgledovati, ni bilo. Če ni verodostojne analize, potem tudi učinkovitih ukrepov ne more biti. Ne vzpostavi se ustrezna hierarhija vrednot in državljani za skupnost pomembnih vrednot ne ponotranjijo. Državne organizacije in ustanove so talci interesnih skupin in zaposleni v državnih institucijah zlorabijo avtonomijo ter postavijo cehovske koristi pred poslanstvo delovanja institucije.

Več lahko preberete v Družini.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.