Svet za človekove pravice pri generalni skupščini OZN je 27. junija potrdil besedilo Resolucije o družini. Slovenija je takrat glasovala proti sprejemu resolucije, ki uveljavlja vlogo in pomen družine v družbi. Zanimalo nas je, zakaj se je naša država tako odločila, zato smo se obrnili na ministrstvo za zunanje zadeve. Pojasnili so nam, da jih je zmotilo, ker naj bi resolucija upoštevala le eno obliko družine, politika naše države pa izpostavlja različne družinske oblike.
Spomnimo: resolucija z naslovom “Zaščita družine: vloga družine pri podpori varstva in promocije človekovih pravic invalidov” priznava družino kot temeljno celico družbe in naravnega okolja za rast in razvoj, njenih članov, posebej še otrok, ki potrebujejo posebno zaščito in skrb; poudarja tudi, da je družina temeljni prostor socializacije zato ima velik pomen za družbo in državo, ter izpostavlja pomen materinstva in očetovstva ter priznava njun poseben pomen za razvoj in obstanek civilizacije. Za zaščito družine je glasovalo 32 držav, 12 držav, med njimi tudi Slovenija, je resoluciji nasprotovalo, 3 so bile vzdržane.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da so se v skladu z družinsko politiko Republike Slovenije zavzemali za upoštevanje različnih družinskih oblik in ne le ene oblike, ki jo želijo izpostaviti predlagatelji resolucije.
Ko sem prebrala njihov odgovor, se mi je najprej zdel milo rečeno smešen. Hotela sem vprašati, če sami verjamejo temu, kar pišejo. Potem pa sem se zgrozila: to je namreč realno stanje v naši državi in tudi v večini zahodnih držav.
Vsaka oblika sobivanja se že imenuje družina, ko pa vendarle vse resne študije dokazujejo, da sta za otrokov razvoj nujna oče in mati – predvsem ljubezen med njima. In kaj je naša država naredila, da bi spodbujala očetovstvo in materinstvo; da bi zakoncem pomagala prebroditi težka obdobja? Zakaj ne bi namesto, da propagira partnerstva, ki ne prispevajo k prihodnosti družbe in naroda, rajši zakoncem omogočila cikel brezplačnih terapij, ko se mož in žena znajdeta v stiski? In kaj država naredi, da bi mlade pripravila na to najbolj zahtevno nalogo, ki jo s seboj prinaša zakonski odnos in vzgoja otrok?
Rajši pravijo, da je vseeno, kako se posameznik odloči in v kakšni skupnosti živi. Celo naša država podpira vse te oblike. Sliši se sicer lepo, dokler ne pridemo do bistva problema: Vsak človek in ne le otroci, pravijo številni psihiatri, potrebuje za svoj psihični razvoj stalnost. V tej stalnosti najde varnost in temelj za celostni razvoj. In kaj naredi naša država? Pravi, da je vseeno, kako in s kom kdo živi; da je vseeno če si en dan z nekom, drug dan z drugim ali drugo – vse v imenu neke svobode.
Prve žrtve te lažne svobode so otroci, ki, kot lahko dan za dnem opažamo, nemo trpijo in tudi na zunaj izražajo stisko ob ločitvah in prepirih staršev. Koliko te stiske je šele v otrocih, ki odraščajo v istospolnih partnerskih skupnostih! Vzgojiteljica je pripovedovala, v kakšni stiski se je znašla deklica, ko je njena mamica zaživela s partnerko in kakšno tesnobo doživi vsakič, ko jo slednja pride iskat v vrtec. Pogrizeni nohtki in nemir v očeh to najbolje razkrivajo…
Veliko nam povedo zgodbe otrok, ki so že odrasli in so živeli v takšnih skupnostih. »Ne da sem izgubila samo očeta, ampak tudi stare starše, strice, tete, bratrance in sestrične«, je pripovedovalo dekle iz Avstralije, ki je bilo spočeto s semenom darovalca in odraščalo v lezbični skupnosti. Kako premalo se tega zavedamo in kako prepozno bo, če ne bomo takoj začeli delati za družino. Trdna družina je namreč temelj vsake zdrave družbe. Je pa seveda tudi trn v peti za tiste, ki bi družbo želeli peljati po svoje. Pokončni ljudje, ki odraščajo v zdravih družinah, so veliko težje vodljivi in so tudi preslabi potrošniki, saj ne sledijo brezglavo vsem modnim trendom.
Trditev, da naša država podpira vse oblike družin, pa je žaljiva tudi do samohranilk in samohranilcev; do tistih, ki so po ločitvah ostali sami. Prav oni najbolje vedo, kakšne rane in travme so jim pustile ločitve. Država pa pravi, da je vseeno, kakšna je njihova družina in se ob tem ne ozira na njihovo trpljenje.
Več lahko preberete na radio.ognjisce.si.
